Šablona

 

Mednarodni računovodski standard 28

FINANČNE NALOŽBE V PRIDRUŽENA PODJETJA IN SKUPNE PODVIGE

/MRS 28/

(neuradno prečiščeno besedilo – NUPB)

 

Uradni list Evropske Unije (EU)

 

št.

stran

datum

Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012

L 360

1

29.12.2012

Uredba Komisije (EU) št. 2015/2441 z dne 18. decembra 2015

L 336

49

23.12.2015

Uredba Komisije (EU) št. 2016/1703 z dne 22. septembra 2016

L 257

1

23.09.2016

Uredba Komisije (EU) št. 2016/2067 z dne 22. novembra 2016

L 323

1

29.11.2016

Uredba Komisije (EU) št. 2018/182 z dne 7. februarja 2018

L 34

1

08.02.2018

 

Datum veljavnosti NUPB: od 28.02.2018 do 02.03.2019

Datum uporabe NUPB: od 01.01.2018 do 31.12.2018

 

 

CILJ

 

1

Cilj tega standarda je določiti obračunavanje finančnih naložb v pridružena podjetja in zahteve za uporabo kapitalske metode pri obračunavanju finančnih naložb v pridružena podjetja in skupne podvige.

 

PODROČJE UPORABE

 

2

Ta standard uporabljajo vsa podjetja, ki so naložbeniki s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naložijo, ali s pomembnim vplivom nad tem podjetjem.

 

OPREDELITVE POJMOV

 

3

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

Pridruženo podjetje je podjetje, nad katerim ima naložbenik pomemben vpliv.

Konsolidirani računovodski izkazi so računovodski izkazi skupine, v katerih so sredstva, obveznosti, lastniški kapital, prihodki, odhodki in denarni tokovi obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij predstavljeni kot izkazi ene gospodarske celote.

Kapitalska metoda je metoda obračunavanja, pri kateri se finančna naložba najprej pripozna po nabavni vrednosti in se kasneje preračuna za ponakupno spremembo naložbenikovega deleža v čistem premoženju podjetja, v katero naloži. Poslovni izid naložbenika vključuje njegov delež v poslovnem izidu podjetja, v katero naloži, drugi vseobsegajoči donos naložbenika pa vključuje njegov delež v drugem vseobsegajočem donosu podjetja, v katero naloži.

Skupna ureditev je ureditev, pri kateri imata dve stranki ali več strank skupno obvladovanje.

Skupno obvladovanje je pogodbeno dogovorjena delitev obvladovanja, ki obstaja samo, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki si delijo obvladovanje.

Skupni podvig je skupna ureditev, pri kateri imajo stranke s skupnim obvladovanjem ureditve pravice do čistih sredstev ureditve.

Podvižnik je stranka v skupnem podvigu s skupnim obvladovanjem tega skupnega podviga.

Pomemben vpliv je zmožnost sodelovati pri odločitvah o finančni in poslovni politiki podjetja, v katero se naloži, ne pa obvladovati ali skupno obvladovati te politike.

 

4

Naslednji izrazi so opredeljeni v 4. členu MRS 27 Ločeni računovodski izkazi in Dodatku A MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi ter se uporabljajo v tem standardu s pomeni iz MSRP, v katerih so opredeljeni:

·obvladovanje podjetja, v katero se naloži

·skupina

·obvladujoče podjetje

·ločeni računovodski izkazi

·odvisno podjetje.

 

POMEMBEN VPLIV

 

5

Če ima podjetje neposredno ali posredno (npr. prek odvisnih podjetij) 20 odstotkov ali več glasovalne moči v podjetju, v katero naloži, velja, da ima pomemben vpliv, razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da temu ni tako. In nasprotno, če ima podjetje neposredno ali posredno (npr. prek odvisnih podjetij) manj kot 20 odstotkov glasovalne moči v podjetju, v katero naloži, velja, da nima pomembnega vpliva, razen če je mogoče tak vpliv nedvoumno dokazati. Če ima kak drug naložbenik pomemben ali večinski lastniški delež, to ne preprečuje podjetju, da bi imelo pomemben vpliv.

 

6

Dokaz za pomemben vpliv podjetja je običajno eno ali več naslednjih dejstev:

(a) zastopstvo v upravnem odboru ali enakovrednem organu upravljanja podjetja, v katero naloži;

(b) sodelovanje v procesih oblikovanja politike, tudi sodelovanje pri odločanju o dividendah ali drugih izplačilih;

(c) pomembne transakcije med podjetjem in podjetjem, v katero naloži;

(d) medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja ali

(e) zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.

 

7

Podjetje je lahko lastnik nakupnih bonov za delnice, nakupnih opcij za delnice, dolžniških ali kapitalskih instrumentov, ki jih je mogoče zamenjati za navadne delnice, ali drugih podobnih instrumentov, ki, če se uveljavijo ali zamenjajo, dajo podjetju dodatno glasovalno moč ali zmanjšajo glasovalno moč druge stranke nad finančnimi in poslovnimi politikami drugega podjetja (tj. potencialne glasovalne pravice). Pri ocenjevanju, ali ima podjetje pomemben vpliv, se upošteva obstoj in učinek potencialnih glasovalnih pravic, ki se lahko trenutno uveljavijo ali zamenjajo, vključno s potencialnimi glasovalnimi pravicami, ki jih imajo druga podjetja. Potencialnih glasovalnih pravic trenutno ni mogoče uveljaviti ali zamenjati, kadar jih na primer ni mogoče uveljaviti ali zamenjati do nekega prihodnjega datuma ali do nastanka nekega poslovnega dogodka v prihodnosti.

 

8

Pri ocenjevanju, ali potencialne glasovalne pravice prispevajo k pomembnemu vplivu, podjetje prouči vsa dejstva in okoliščine (tudi pogoje uveljavljanja potencialnih glasovalnih pravic in vseh drugih pogodbenih dogovorov, ki se obravnavajo posamično ali skupaj), ki vplivajo na potencialne pravice, razen namenov poslovodenja in finančne sposobnosti za uveljavitev ali spremembo teh potencialnih pravic.

 

9

Podjetje izgubi pomemben vpliv na podjetje, v katero naloži, ko ne more več sodelovati pri odločitvah o finančni in poslovni politiki podjetja, v katero naloži. Do izgube pomembnega vpliva lahko pride s spremembo absolutnih ali relativnih ravni lastništva ali brez nje. Zgodi se lahko na primer, če pridruženo podjetje pride pod nadzor vlade, sodišča, upravitelja ali regulatorja. Do tega lahko pride tudi zaradi pogodbenega dogovora.

 

KAPITALSKA METODA

 

10

Po kapitalski metodi se finančna naložba v pridruženo podjetje ali skupni podvig najprej pripozna po nabavni vrednosti, knjigovodska vrednost pa se poveča ali zmanjša, da se pripozna naložbenikov delež v poslovnem izidu podjetja, v katero naloži, ki nastane po datumu, ko je bila finančna naložba opravljena. Delež naložbenika v poslovnem izidu podjetja, v katero naloži, se pripozna v poslovnem izidu naložbenika. Izplačila, prejeta od podjetja, v katero naložbenik naloži, zmanjšajo knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Prilagoditve knjigovodske vrednosti so morda potrebne tudi za spremembe sorazmernega deleža naložbenika v podjetju, v katero naloži, ki nastanejo zaradi sprememb drugega vseobsegajočega donosa podjetja, v katero naloži. Med takimi spremembami so tudi tiste, ki so posledica prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev in razlik pri prevedbi tečajev. Naložbenikov delež v teh spremembah se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu naložbenika (glej MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov)

 

11

Pripoznavanje prihodkov na podlagi prejetih izplačil ni nujno ustrezno merilo prihodkov, ki jih naložbenik ustvari na podlagi finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ker prejeta izplačila niso vedno povezana z uspešnostjo pridruženega podjetja ali skupnega podviga. Ker naložbenik skupno obvladuje podjetje, v katero naloži, ali nanj pomembno vpliva, se zanima za uspešnost pridruženega podjetja ali skupnega podviga in za donosnost svoje finančne naložbe kot rezultata te uspešnosti. Naložbenik obračuna ta delež z razširitvijo obsega svojih računovodskih izkazov, tako da vanje vključi svoj delež v poslovnem izidu podjetja, v katero naloži. Uporaba kapitalske metode tako ponuja več informacij o naložbenikovem čistem premoženju in poslovnem izidu.

 

12

Kadar obstajajo potencialne glasovalne pravice ali drugi izvedeni instrumenti, ki vsebujejo potencialne glasovalne pravice, se delež podjetja v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu določi izključno na podlagi obstoječih lastniških deležev in ne odraža morebitnega izvrševanja ali pretvorbe potencialnih glasovalnih pravic in drugih izvedenih instrumentov, razen če se uporablja 13. člen.

 

13

V nekaterih primerih ima podjetje v bistvu lastništvo kot rezultat transakcije, ki mu trenutno daje dostop do donosov, povezanih z lastniškim deležem. V takšnih okoliščinah je delež, dodeljen podjetju, določen ob upoštevanju morebitnega izvrševanja teh potencialnih glasovalnih pravic in drugih izvedenih instrumentov, ki trenutno dajejo podjetju dostop do donosov.

 

14

MSRP 9 Finančni instrumenti se ne uporablja za deleže v pridruženih podjetjih in skupnih podvigih, ki se obračunajo z uporabo kapitalske metode. Kadar instrumenti, ki v bistvu vsebujejo potencialne glasovalne pravice, trenutno dajo dostop do donosov, povezanih z lastniškim deležem v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, za instrumente ne velja MSRP 9. V vseh drugih primerih pa se instrumenti, ki vsebujejo potencialne glasovalne pravice v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, obračunajo v skladu z MSRP 9.

 

15

Če se finančna naložba ali delež finančne naložbe v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu ne uvrsti med sredstva za prodajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, se finančna naložba ali vsak zadržani delež v finančni naložbi, ki ni uvrščen med sredstva za prodajo, razvrsti med nekratkoročna sredstva.

 

UPORABA KAPITALSKE METODE

 

16

Podjetje s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naloži, ali s pomembnim vplivom nad tem podjetjem obračuna svojo finančno naložbo v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu z uporabo kapitalske metode, razen kadar za to finančno naložbo velja izjema v skladu s 17. do 19. členom.

 

Izjeme pri uporabi kapitalske metode

 

17

Podjetju ni treba uporabljati kapitalske metode za finančno naložbo v pridruženo podjetje ali skupni podvig, če je podjetje obvladujoče podjetje, ki je izvzeto iz priprave konsolidiranih računovodskih izkazov na podlagi izjeme iz 4.(a) člena MSRP 10 ali če velja naslednje:

(a) podjetje je odvisno podjetje v popolni lasti ali odvisno podjetje v delni lasti drugega podjetja in so bili njegovi drugi lastniki, tudi tisti, ki sicer nimajo pravice glasovati, obveščeni, da podjetje ne uporablja kapitalske metode, ter temu ne nasprotujejo;

(b) z dolžniškimi ali kapitalskimi instrumenti podjetja se ne trguje na javnem trgu (domača ali tuja borza ali prosti trg, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi);

(c) podjetje svojih računovodskih izkazov ni predložilo komisiji za vrednostne papirje ali drugi regulativni organizaciji niti ni v postopku predložitve z namenom izdaje katere koli skupine instrumentov na javnem trgu;

(d) končno ali katero koli vmesno obvladujoče podjetje izdela računovodske izkaze, ki so na voljo za javno uporabo in so skladni z MSRP, v katerih so odvisna podjetja konsolidirana ali se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 10.

 

18

Kadar je podjetje, ki poseduje finančno naložbo ali prek katerega se posredno poseduje finančna naložba v pridruženo podjetje ali skupni podvig, organizacija tveganega kapitala, vzajemni sklad, naložbeni sklad z enotami ali podobno podjetje, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe, se lahko podjetje odloči, da bo te finančne naložbe merilo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9. Podjetje to odločitev sprejme ločeno za vsako pridruženo podjetje ali skupni podvig ob začetnem pripoznanju pridruženega podjetja ali skupnega podviga.

 

19

Kadar podjetje finančno investira v pridruženo podjetje, deloma posredno prek organizacije tveganega kapitala, vzajemnega sklada ali naložbenega sklada z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe, se lahko podjetje odloči, da bo merilo ta del finančne naložbe v pridruženem podjetju po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9, ne glede na to, ali imajo organizacija tveganega kapitala, vzajemni sklad ali naložbeni sklad z enotami in podobna podjetja, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe, pomemben vpliv nad tem delom finančne naložbe. Če podjetje sprejme to odločitev, uporablja kapitalsko metodo za del finančnega investiranja v pridruženo podjetje, ki ne poteka prek organizacije tveganega kapitala, vzajemnega sklada ali naložbenega sklada z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe.

 

Razvrstitev med sredstva za prodajo

 

20

Podjetje uporablja MSRP 5 za finančno naložbo ali del finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki izpolnjuje merila za razvrstitev med sredstva za prodajo. Vsak zadržani del finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki ni bil razvrščen med sredstva za prodajo, se obračuna z uporabo kapitalske metode, dokler se ne odtuji del, ki je razvrščen med sredstva za prodajo. Po odtujitvi podjetje v skladu z MSRP 9 obračuna vsak zadržan delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, razen če je zadržan delež še vedno pridruženo podjetje ali skupni podvig. V tem primeru podjetje uporabi kapitalsko metodo.

 

21

Ko finančna naložba ali del finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, predhodno razvrščena kot namenjena za prodajo, ne izpolnjuje več meril za takšno razvrstitev, se obračuna z uporabo kapitalske metode za nazaj od datuma, ko je razvrščena med sredstva za prodajo. Računovodski izkazi za obdobja od razvrstitve med sredstva za prodajo se morajo ustrezno spremeniti.

 

Prenehanje uporabe kapitalske metode

 

22

Podjetje preneha uporabljati kapitalsko metodo od dne, ko njegova finančna naložba preneha biti pridruženo podjetje ali skupni podvig, in sicer kot sledi:

(a)  če postane finančna naložba odvisno podjetje, podjetje obračuna finančno naložbo v skladu z MSRP 3 Poslovne združitve in MSRP 10;

(b)  če je zadržani delež v nekdanjem pridruženem podjetju ali skupnem podvigu finančno sredstvo, podjetje meri zadržani delež po pošteni vrednosti. Poštena vrednost zadržanega deleža se obravnava kot njegova poštena vrednost pri začetnem pripoznavanju kot finančno sredstvo v skladu z MSRP 9. Podjetje mora v poslovnem izidu pripoznati vse razlike med:

(i)  pošteno vrednostjo vseh zadržanih deležev in iztržki od odtujitve delnega deleža v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu ter

(ii)  knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe na dan prenehanja uporabe kapitalske metode;

(c)  če podjetje preneha uporabljati kapitalsko metodo, mora podjetje obračunati vse zneske, prej pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v zvezi s to finančno naložbo enako, kot če bi podjetje, v katero se naloži, neposredno odtujilo zadevna sredstva ali obveznosti.

 

23

Če bi se torej dobiček ali izguba, prej pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu s strani podjetja, v katero se naloži, prerazvrstila v poslovni izid ob odtujitvi zadevnih sredstev ali obveznosti, podjetje dobiček ali izgubo prerazvrsti iz lastniškega kapitala v poslovni izid (kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve), ko se kapitalska metoda preneha uporabljati. Če ima npr. pridruženo podjetje ali skupni podvig kumulativne tečajne razlike v zvezi s poslovanjem v tujini in podjetje preneha uporabljati kapitalsko metodo, mora podjetje prerazvrstiti dobiček ali izgubo, ki je bila prej pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu v zvezi s poslovanjem v tujini, v poslovni izid.

 

24

Če postane finančna naložba v pridruženo podjetje finančna naložba v skupni podvig ali postane finančna naložba v skupni podvig finančna naložba v pridruženo podjetje, podjetje še naprej uporablja kapitalsko metodo in ne meri ponovno zadržanega deleža.

 

Spremembe lastniškega deleža

 

25

Če se lastniški delež podjetja v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu zmanjša, vendar je finančna naložba še naprej razvrščena kot pridruženo podjetje oziroma skupni podvig, podjetje prerazvrsti delež dobička ali izgube, ki je bil prej pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu v zvezi s tem zmanjšanjem lastniškega deleža, v poslovni izid, če se mora ta dobiček ali izguba prerazvrstiti v poslovni izid ob odtujitvi zadevnih sredstev ali obveznosti.

 

Postopki kapitalske metode

 

26

Mnogi postopki, ki so primerni za uporabo kapitalske metode, so podobni konsolidacijskim postopkom, opisanim v MSRP 10. Poleg tega se koncepti, na katerih temeljijo postopki, ki se uporabljajo pri obračunavanju prevzema odvisnega podjetja, uporabljajo tudi za obračunavanje pridobitve finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig.

 

27

Delež skupine v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu je skupek deležev obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij v tem pridruženem podjetju ali skupnem podvigu. Deleži drugih pridruženih podjetij ali skupnih podvigov skupine se za ta namen ne upoštevajo. Kadar ima pridruženo podjetje ali skupni podvig odvisna podjetja, pridružena podjetja ali skupne podvige, se pri uporabi kapitalske metode upoštevajo poslovni izid, drug vseobsegajoči donos in čista sredstva, ki so pripoznani v računovodskih izkazih pridruženega podjetja ali skupnega podviga (vključno z deležem v poslovnem izidu, drugim vseobsegajočim donosom in čistimi sredstvi pridruženih podjetij in skupnih podvigov), po prilagoditvah, ki so potrebne za uveljavitev enotnih računovodskih usmeritev (glej 35. in 36.A člen).

 

28

Dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov „k naložbeniku“ in „od naložbenika“ med podjetjem (in njegovimi konsolidiranimi odvisnimi podjetji) in pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom, so pripoznani v računovodskih izkazih podjetja le do obsega deležev nepovezanih naložbenikov v pridruženo podjetje ali skupni podvig. Transakcije „k naložbeniku“ so na primer prodaje sredstev pridruženega podjetja ali skupnega podviga naložbeniku. Transakcije „od naložbenika“ so na primer prodaje ali prispevki sredstev naložbenika pridruženemu podjetju ali skupnemu podvigu. Naložbenikov delež v dobičku ali izgubi pridruženega podjetja ali skupnega podviga, ki izhajajo iz teh poslov, se izloči.

 

29

Kadar so posli „od naložbenika“ dokaz za zmanjšanje čiste iztržljive vrednosti sredstev, ki se prodajo ali prispevajo, ali izgubo zaradi oslabitve sredstev, mora naložbenik v celoti pripoznati to izgubo. Kadar so posli „k naložbeniku“ dokaz za zmanjšanje čiste iztržljive vrednosti sredstev, ki se kupijo, ali izgubo zaradi oslabitve sredstev, mora naložbenik pripoznati svoj delež v tej izgubi.

 

30

Prispevek nedenarnih sredstev v pridruženo podjetje ali skupni podvig v zameno za lastniški delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu se obračuna v skladu z 28. členom, razen kadar prispevek nima komercialne vsebine, kakor je opisana v MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva. Če takšen prispevek nima komercialne vsebine, se dobiček ali izguba obravnava kot nerealizirana in se ne pripozna, razen če se ne uporablja tudi 31. člen. Takšni nerealizirani dobički in izgube se morajo izločiti glede na finančno naložbo, obračunano z uporabo kapitalske metode, in ne bodo predstavljeni kot odloženi dobički ali izgube v konsolidiranem izkazu finančnega stanja podjetja ali v izkazu finančnega stanja podjetja, v katerem so naložbe obračunane z uporabo kapitalske metode.

 

31

Če poleg deleža v lastniškem kapitalu v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, podjetje prejme še denarna ali nedenarna sredstva, v poslovnem izidu v celoti pripozna delež dobička ali izgube od nedenarnih prispevkov v zvezi s prejetimi denarnimi ali nedenarnimi sredstvi.

 

32

Finančna naložba se obračuna po kapitalski metodi od datuma, ko postane pridruženo podjetje ali skupni podvig. Ob pridobitvi finančne naložbe se vsaka razlika med stroškom finančne naložbe in deležem podjetja v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev in obveznosti podjetja, v katero se naloži, obračuna na naslednji način:

(a) dobro ime, povezano s pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom, se vključi v knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Amortizacija tega dobrega imena ni dovoljena;

(b) vsak presežek deleža podjetja v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev in obveznosti podjetja, v katero se naloži, nad stroški finančne naložbe se vključi kot prihodek v ugotavljanje deleža podjetja v poslovnih izidih pridruženega podjetja ali skupnega podviga za obdobje, v katerem je bila finančna naložba pridobljena.

Ustrezno se prilagodi tudi delež podjetja v poslovnem izidu pridruženega podjetja ali skupnega podviga po pridobitvi finančne naložbe z namenom obračunavanja npr. amortizacije amortizirljivih sredstev na podlagi njihove poštene vrednosti na datum pridobitve. Podobno se ustrezno prilagodi tudi delež podjetja v poslovnem izidu pridruženega podjetja ali skupnega podviga po pridobitvi finančne naložbe za obračunavanje izgub iz oslabitve, kot na primer za dobro ime ali opredmetena osnovna sredstva.

 

33

Pri uporabi kapitalske metode uporablja podjetje najnovejše računovodske izkaze pridruženega podjetja ali skupnega podviga. Če se konec obdobja poročanja podjetja in pridruženega podjetja ali skupnega podviga razlikuje, pridruženo podjetje ali skupni podvig pripravi za podjetje računovodske izkaze z istim presečnim datumom, kot ga imajo računovodski izkazi podjetja, razen če to ne bi bilo izvedljivo.

 

34

Kadar so v skladu s 33. členom računovodski izkazi pridruženega podjetja ali skupnega podviga, ki se uporabljajo pri kapitalski metodi, pripravljeni do drugega datuma kot računovodski izkazi podjetja, so potrebne prilagoditve za učinke pomembnih transakcij ali drugih poslovnih dogodkov, ki nastanejo med omenjenim datumom in datumom računovodskih izkazov podjetja. V vsakem primeru pa razlika med koncem obdobja poročanja pridruženega podjetja ali skupnega podviga in podjetja ne sme biti večja od treh mesecev. Dolžina poročevalnih obdobij in morebitna razlika med koncem poročevalnih obdobij morata biti iz obdobja v obdobje enaki.

 

35

Podjetje pripravlja svoje računovodske izkaze tako, da uporablja enotne računovodske usmeritve za podobne transakcije in druge poslovne dogodke v podobnih okoliščinah.

 

36

Razen kot je opisano v 36.A členu, če pridruženo podjetje ali skupni podvig uporablja računovodske usmeritve, drugačne od tistih, ki jih uporablja podjetje za podobne posle in druge poslovne dogodke v podobnih okoliščinah, je treba računovodske izkaze pridruženega podjetja ali skupnega podviga preračunati tako, da so računovodske usmeritve pridruženega podjetja ali skupnega podviga skladne z računovodskimi usmeritvami podjetja, če podjetje pri kapitalski metodi uporablja računovodske izkaze pridruženega podjetja ali skupnega podviga.

 

36A

Ne glede na zahtevo iz 36. člena se lahko podjetje, ki ni naložbeno podjetje in ima delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, ki je naložbeno podjetje, pri uporabi kapitalske metode odloči, da bo ohranilo merjenje poštene vrednosti, ki ga uporablja to pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki je naložbeno podjetje, za deleže tega pridruženega podjetja ali skupnega podviga v odvisnih podjetjih. Ta odločitev se sprejme ločeno za vsako pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki je naložbeno podjetje, na datum, na katerega (a) se izvede začetno pripoznanje pridruženega podjetja ali skupnega podviga, ki je naložbeno podjetje, (b) pridruženo podjetje ali skupni podvig postane naložbeno podjetje ali (c) pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki je naložbeno podjetje, prvič postane obvladujoče podjetje, odvisno od tega, kateri datum je poznejši.

 

37

Če imajo druge stranke razen podjetja uveljavljajoče se kumulativne prednostne delnice pridruženega podjetja ali skupnega podviga, ki so razvrščene kot lastniški kapital, podjetje izračuna svoj delež v poslovnem izidu po upoštevanju dividend na takšne delnice, ne glede na to, ali so bile dividende priznane ali ne.

 

38

Če je delež podjetja v izgubah pridruženega podjetja ali skupnega podviga enak ali večji od njegova deleža v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, podjetje preneha pripoznavati svoj delež v nadaljnjih izgubah. Po kapitalski metodi je delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu knjigovodska vrednost finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig skupaj z morebitnimi dolgoročnimi deleži, ki so v bistvu del čistih finančnih naložb podjetja v pridruženo podjetje ali skupni podvig. Na primer postavka, katere poravnava ni niti načrtovana niti verjetna v predvidljivi prihodnosti, je v bistvu povečanje finančne naložbe podjetja v takšno pridruženo podjetje ali skupni podvig. Takšne postavke lahko vključujejo prednostne delnice in dolgoročne terjatve ali posojila, toda ne vključujejo trgovalnih terjatev, trgovalnih obveznosti ali dolgoročnih terjatev, za katere obstaja ustrezno jamstvo, kot so zavarovana posojila. Po kapitalski metodi se pripoznane izgube, ki presegajo finančno naložbo podjetja v navadne delnice, uporabijo za druge sestavine deleža podjetja v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu v obratnem vrstnem redu njihovega trajanja (tj. prednost pri likvidaciji).

 

39

Potem ko se delež podjetja zmanjša na nič, se računa z dodatnimi izgubami in obveznost pripozna le, če ima podjetje pravne ali posredne obveze ali je opravil plačila v imenu pridruženega podjetja ali skupnega podviga. Če pridruženo podjetje ali skupni podvig pozneje izkazuje dobiček, podjetje ponovno začne pripoznavati svoj delež dobička šele potem, ko njegov delež dobička doseže znesek nepripoznane izgube.

 

Izgube zaradi oslabitve

 

40

Po uporabi kapitalske metode, vključno s pripoznanjem izgub pridruženega podjetja ali skupnega podviga v skladu z 38. členom, podjetje uporabi 41.A–41.C člen, da ugotovi, ali obstajajo objektivni dokazi, da je njegova čista finančna naložba v pridruženo podjetje ali skupni podvig oslabljena.

 

41

Podjetje uporablja zahteve glede oslabitev iz MSRP 9 za druge deleže v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9 in ki ne predstavljajo dela čiste finančne naložbe.

 

41A

Čista finančna naložba v pridruženo podjetje ali skupni podvig je oslabljena in do izgub zaradi oslabitve pride samo, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju čiste finančne naložbe („škodni dogodek“) in vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove iz čiste finančne naložbe, ki jih je možno zanesljivo oceniti. Enkratnega, ločenega dogodka, ki je povzročil oslabitev, se morda ne da identificirati. Bolj verjetno je, da je oslabitev povzročilo več dogodkov skupaj. Izgube, pričakovane kot posledica prihodnjih dogodkov, ne glede na to, kako verjetne so, se ne pripoznajo. Med nepristranske dokaze o oslabitvi čiste finančne naložbe spadajo splošno dostopne informacije, ki jih pridobi podjetje in ki se nanašajo na:

(a) pomembne finančne težave pridruženega podjetja ali skupnega podviga;

(b) kršitev pogodbe, kot je neizvajanje ali zamujanje s plačili s strani pridruženega podjetja ali skupnega podviga;

(c) koncesijo, ki jo podjetje iz gospodarskih ali pravnih razlogov podeli pridruženemu podjetju ali skupnemu podvigu, ki ima finančne težave, in ki je podjetje sicer ne bi dalo;

(d) verjetnost, da bo pridruženo podjetje ali skupni podvig šel v stečaj ali drugo vrsto finančne reorganizacije; ali

(e) izginotje delujočega trga za čisto finančno naložbo zaradi finančnih težav pridruženega podjetja ali skupnega podviga.

 

41B

Izginotje delujočega trga, ker se s kapitalskimi ali finančnimi instrumenti pridruženega podjetja ali skupnega podviga ne trguje več na borzi, ni dokaz o oslabitvi. Poslabšanje bonitetne ocene pridruženega podjetja ali skupnega podviga ali znižanje poštene vrednosti pridruženega podjetja ali skupnega podviga samo po sebi še ni dokaz o oslabitvi, vendar pa je lahko dokaz o oslabitvi, če se upošteva skupaj z drugimi informacijami.

 

41C

Poleg naštetih vrst dogodkov iz 41.A člena nepristranski dokazi o oslabitvi čiste finančne naložbe v kapitalske instrumente pridruženega podjetja ali skupnega podviga vključujejo tudi informacije o pomembnih spremembah z neugodnim učinkom, do katerih je prišlo v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem posluje pridruženo podjetje ali skupni podvig, in ki nakazujejo, da vrednosti finančne naložbe v kapitalski instrument morda ne bo mogoče povrniti. Pomembno in dolgotrajnejše zmanjšanje poštene vrednosti finančne naložbe v kapitalski instrument pod njeno vrednost je prav tako nepristranski dokaz o oslabitvi.

 

42

Ker dobro ime, ki je del knjigovodske vrednosti čiste finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ni ločeno pripoznano, se ne preveri ločeno glede oslabitve z uporabo zahtev za preizkus glede oslabitve dobrega imena iz MRS 36 Oslabitev sredstev. Namesto tega se celotna knjigovodska vrednost naložbe preveri glede oslabitve v skladu z MRS 36 kot eno samo sredstvo, in sicer tako, da se njena nadomestljiva vrednost (vrednost pri uporabi in poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti) primerja z njeno knjigovodsko vrednostjo, vedno kadar je na podlagi 41.A–41.C člena videti, da je naložba morda oslabljena. Izguba zaradi oslabitve, pripoznana v navedenih okoliščinah, se ne razporedi nobenemu sredstvu, vključno z dobrim imenom, ki je del knjigovodske vrednosti naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig. Skladno s tem se vsaka razveljavitev te izgube zaradi oslabitve pripozna v skladu z MRS 36, če se nadomestljiva vrednost čiste finančne naložbe naknadno poveča. Pri ugotavljanju vrednosti pri uporabi, ki jo ima čista finančna naložba, podjetje oceni:

(a) svoj delež v sedanji vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da jih bo ustvarilo pridruženo podjetje ali skupni podvig, vključno z denarnimi tokovi iz poslovanja pridruženega podjetja ali skupnega podviga in izkupički pri končni odtujitvi finančne naložbe; ali

(b) sedanjo vrednost ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, ki se pričakujejo iz dividend na finančno naložbo in iz njene končne odtujitve.

Ob ustreznih predpostavkah je izid obeh metod enak.

 

43

Nadomestljiva vrednost finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig se oceni za vsako pridruženo podjetje ali skupni podvig, razen če pridruženo podjetje ali skupni podvig ne ustvarja denarnih tokov iz trajne uporabe, ki so večinoma neodvisni od tistih iz drugih sredstev podjetja.

 

LOČENI RAČUNOVODSKI IZKAZI

 

44

Finančna naložba v pridruženo podjetje ali skupni podvig se obračuna v ločenih računovodskih izkazih podjetja v skladu z 10. členom MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

 

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

 

45

Podjetje začne uporabljati ta standard za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja ta standard prej, mora to razkriti ter hkrati uporabljati MSRP 10, MSRP 11 Skupne ureditve, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih in MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

 

45A

Z MSRP 9, kot je bil izdan julija 2014, so bili spremenjeni 40.–42. člen in dodani 41.A–41.C člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 9.

 

45B

Kapitalska metoda v ločenih računovodskih izkazih (spremembe k MRS 27), izdane avgusta 2014, spremenjen je bil 25. člen. Podjetje navedeno spremembo uporablja za nazaj v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje to spremembo uporabi za zgodnejše obdobje, to tudi razkrije.

 

45D

Naložbena podjetja: Uporaba izjeme pri konsolidaciji (spremembe MSRP 10, MSRP 12 in MRS 28), izdane decembra 2014, spremenjeni 17., 27. in 36. člen ter dodan 36.A člen. Podjetje začne uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

 

45E

Z dokumentom Cikel letnih izboljšav MSRP 2014–2016, izdanim decembra 2016, sta se spremenila 18. in 36.A člen. Podjetje navedene spremembe uporablja za nazaj v skladu z MRS 8 za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

 

Sklicevanja na MSRP 9

 

46

Če podjetje uporablja ta standard, vendar še ne uporablja MSRP 9, vsako sklicevanje na MSRP 9 pomeni sklicevanje na MRS 39.

[črtano]

 

RAZVELJAVITEV MRS 28 (2003)

 

47

Ta standard nadomesti MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja (spremenjen 2003).

 

Na vrh