Mednarodni računovodski standard 40

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

/MRS 40/

(neuradno prečiščeno besedilo – NUPB)

 

 

Datum veljavnosti NUPB: od 04.04.2018 do 12.12.2021

Datum uporabe NUPB: od 01.01.2019 do 31.12.2022

 

 

CILJ

 

1.

Namen tega standarda je predpisati računovodsko obravnavanje naložbenih nepremičnin in z njimi povezanih zahtev po razkritju.

 

PODROČJE UPORABE

 

2.

Ta standard se uporablja pri pripoznavanju, merjenju in razkrivanju naložbenih nepremičnin. 

 

3.

[črtano]

 

4.

Ta standard se ne uporablja za:

(a) biološka sredstva, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 41 Kmetijstvo in MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva) in

(b) rudarske pravice in zaloge rudnin, kot so nafta, zemeljski plin ali podobne neobnovljive dobrine.

 

OPREDELITEV POJMOV

 

5.

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

„Knjigovodska vrednost“ je znesek, s katerim se sredstvo pripozna v izkazu finančnega položaja.

„Nabavna vrednost“ je znesek denarnih sredstev ali denarnih ustreznikov ali pa poštena vrednost drugih nadomestil, plačana oziroma dana za pridobitev sredstva v času njegove nabave ali gradnje ali, kjer je primerno, znesek, pripisan k temu sredstvu ob začetnem pripoznanju v skladu s posebnimi zahtevami drugih MSRP, npr. MSRP 2 Plačilo z delnicami.

„Poštena vrednost“ je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti)

„Naložbena nepremičnina“ je nepremičnina (zemljišče ali zgradba, ali del zgradbe, ali oboje), posedovana (pri lastniku ali najemniku kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe), da bi prinašala najemnino ali povečevala vrednost kapitala ali pa oboje, ne pa za:

(a) uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev ali za upravne namene ali

(b) prodajo v rednem poslovanju.

„Lastniško uporabljana nepremičnina“ je nepremičnina, ki se poseduje (s strani lastnika ali najemnika kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe) za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev ali za pisarniške namene.

 

RAZVRSTITEV NEPREMIČNIN MED NALOŽBENE NEPREMIČNINE ALI LASTNIŠKO UPORABLJANE NEPREMIČNINE

 

6.

[črtano]

 

7.

Naložbena nepremičnina se poseduje, da bi prinašala najemnino ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe, ali pa oboje. Zato naložbena nepremičnina ustvarja denarne tokove v veliki meri neodvisno od drugih sredstev, ki jih poseduje podjetje. Po tem se naložbena nepremičnina razlikuje od lastniško uporabljane nepremičnine. Proizvajanje ali dobavljanje blaga ali storitev (ali uporaba nepremičnin za pisarniške namene) ustvarja denarne tokove, ki jih je mogoče pripisati ne samo nepremičninam, temveč tudi drugim sredstvom, ki se uporabljajo pri proizvajanju ali dobavljanju. Za lastniško uporabljane nepremičnine se uporablja MRS 16, za lastniško uporabljane nepremičnine, ki jih poseduje najemnik kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, pa MSRP 16.

 

8.

Naložbene nepremičnine so na primer:

(a) zemljišče, ki se poseduje za povečevanje vrednosti dolgoročne naložbe in ne za kratkoročno prodajo v rednem poslovanju;

(b) zemljišče, ki se poseduje za še nedoločeno prihodnjo uporabo. (Če podjetje ni določilo, da bo uporabljalo zemljišče bodisi kot lastniško uporabljano nepremičnino bodisi za kratkoročno prodajo v rednem poslovanju, se zemljišče obravnava kot posedovano za povečevanje vrednosti dolgoročne naložbe.);

(c) zgradba, ki jo ima v lasti podjetje (ali sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, povezano z zgradbo, ki jo ima podjetje) in je dana v enkratni ali večkratni poslovni najem;

(d) zgradba, ki je prazna, vendar se poseduje za oddajo v enkratni ali večkratni poslovni najem;

(e) nepremičnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine.

 

9.

Postavke, ki niso naložbene nepremičnine in zato ne spadajo na področje tega standarda, so na primer:

(a) nepremičnine, namenjene prodaji v rednem poslovanju ali v gradnji ali razvoju za takšno prodajo (glej MRS 2 Zaloge), na primer nepremičnine, pridobljene izključno za kasnejšo odtujitev v bližnji prihodnosti ali za razvoj in preprodajo;

(b) [črtano]

(c) lastniško uporabljane nepremičnine (glej MRS 16 in MSRP 16) tudi (med drugim) nepremičnine, ki se posedujejo za prihodnjo uporabo kot lastniško uporabljane nepremičnine, nepremičnine, ki se posedujejo za prihodnji razvoj in kasnejšo uporabo kot lastniško uporabljane nepremičnine, nepremičnine, ki jih uporabljajo zaposlenci (za plačilo najemnine po tržnih cenah ali brez njega), in lastniško uporabljane nepremičnine, ki čakajo na odtujitev;

(d) [črtano]

(e) nepremičnina, dana drugemu podjetju v finančni najem.

 

10.

Pri nekaterih nepremičninah se en del poseduje, da bi prinašal najemnine ali da bi se povečevala vrednost dolgoročnih naložb, drugi del pa za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev, ali za upravne namene. Če je takšna dela mogoče prodati ločeno (ali dati ločeno v finančni najem), ju podjetje obračunava ločeno. Če delov ni mogoče prodati ločeno, je nepremičnina naložbena nepremičnina le, če se za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev ali za pisarniške namene poseduje nepomemben del.

 

11.

V nekaterih primerih opravlja podjetje postranske storitve najemnikom nepremičnin, ki jih poseduje. Takšne nepremičnine obravnava kot naložbene nepremičnine, če so storitve nepomembna sestavina krovnega dogovora kot celote. Tako je na primer tam, kjer lastnik upravne zgradbe opravlja varnostne in vzdrževalne storitve najemnikom, ki zasedajo zgradbo.

 

12.

V drugih primerih so opravljene storitve pomembna sestavina. Na primer, če je podjetje lastnik in upravljavec hotela, so storitve, ki jih opravlja gostom, pomembna sestavina dogovora kot celote. Zato je lastniško upravljani hotel bolj lastniško uporabljana nepremičnina kot naložbena nepremičnina.

 

13.

Težko utegne biti določiti, ali so postranske storitve tako pomembne, da nepremičnina ne izpolnjuje merila za naložbeno nepremičnino. Na primer, lastnik hotela včasih z upravljalnimi pogodbami prenaša nekatere naloge na tretje osebe. Določbe takšnih upravljalnih pogodb so lahko zelo različne. Lastnikov položaj je lahko v bistvu enak tistemu, ki ga ima pasivni naložbenik. Na drugi strani pa je lastnik morda zgolj prepustil drugim vsakdanje naloge, obdržal pa pomembno izpostavljenost nihanjem v denarnih tokovih, ki nastajajo pri poslovanju hotela.

 

14.

Za določitev, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, je potrebna presoja. Podjetje razvija merila, tako da lahko presoja dosledno v skladu z opredelitvijo pojma naložbenega premoženja in z ustreznimi napotki v 7.–13. členu. 75.(c) člen zahteva, da podjetje razkrije ta merila, če je razvrstitev težavna.

 

14.A

Potrebna je tudi presoja za določitev, ali je pridobitev naložbene nepremičnine pridobitev sredstva ali skupine sredstev ali poslovna združitev v skladu z MSRP 3 Poslovne združitve. Potrebno je sklicevanje na MSRP 3, da se ugotovi, ali gre za poslovno združitev. Razprava v 7.–14. členu tega standarda se nanaša na to, ali je nepremičnina lastniško uporabljana nepremičnina ali naložbena nepremičnina, in ni namenjena ugotavljanju, ali pridobitev nepremičnine pomeni poslovno združitev, kakor je opredeljena v MSRP 3. Odločanje o tem, ali določena transakcija ustreza opredelitvi poslovne združitve, kakor je opredeljena v MSRP 3, in vključuje naložbeno nepremičnino, kakor je opredeljena v tem standardu, zahteva ločeno uporabo obeh standardov.

 

15.

V nekaterih primerih je podjetje lastnik nepremičnine, ki je dana v najem njegovemu obvladujočemu podjetju ali drugemu odvisnemu podjetju in jo ta uporablja. Nepremičnina ne izpolnjuje pogojev za naložbeno nepremičnino v konsolidiranih računovodskih izkazih, ker jo uporabljajo lastniki iz zornega kota skupine. Iz zornega kota podjetja, ki je njen lastnik, pa je nepremičnina naložbena nepremičnina, ker se ujema z opredelitvijo iz 5. člena. Zato najemnik v svojih samostojnih računovodskih izkazih obravnava nepremičnino kot naložbeno nepremičnino.

 

PRIPOZNAVANJE

 

16.

Naložbeno nepremičnino je treba pripoznati kot sredstvo, kadar in zgolj kadar je:

(a) verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z njo, pritekale v podjetje in

(b) njeno nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

 

17.

Podjetje po tem načelu pripoznavanja ovrednoti vse stroške opredmetenih osnovnih sredstev v trenutku, v katerem se pojavijo. Ti stroški zajemajo začetne stroške pridobitve naložbene nepremičnine in stroške, ki nastanejo zaradi kasnejšega dodajanja ali vzdrževanja sredstva ali zamenjave njegovih delov.

 

18.

Po načelu pripoznavanja iz 16. člena podjetje v knjigovodski vrednosti naložbene nepremičnine ne pripoznava vsakodnevnega vzdrževanja te nepremičnine. Ti stroški se pripoznajo v poslovnem izidu, takoj ko do njih pride. Stroški vsakodnevnega vzdrževanja so predvsem stroški dela in pomožni material, vključujejo pa lahko tudi stroške manjših delov. Namen teh stroškov se pogosto označi kot popravila in vzdrževanje nepremičnine.

 

19.

Deli naložbenih nepremičnin pa se lahko pridobijo tudi z nadomestitvijo. Na primer, notranje stene so lahko nadomestitev prvotnih sten. Po načelu pripoznavanja pripozna podjetje v knjigovodski vrednosti naložbene nepremičnine ob nastanku tudi stroške nadomestitve nekega dela obstoječe nepremičnine, če so pri tem izpolnjena merila pripoznavanja. Za knjigovodsko vrednost zamenjanih delov se odpravi pripoznanje v skladu z določbami o odpravi pripoznanja v tem standardu.

 

19.A

Naložbena nepremičnina, ki jo poseduje najemnik kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, se pripozna v skladu z MSRP 16.

 

MERJENJE PRI PRIPOZNAVANJU

 

20.

Naložbeno premoženje je na začetku treba izmeriti po njegovi nabavni vrednosti. Transakcijski stroški morajo biti vključeni v začetno merjenje. 

 

21.

Nabavna vrednost kupljene naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške. Neposredno pripisljivi stroški vključujejo na primer pripisljive zaslužke za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine in druge stroške transakcije.

 

22.

[črtano]

 

23.

Nabavna vrednost naložbene nepremičnine se ne poveča za:

(a) zagonske stroške (razen če so potrebni za spravljanje premoženja v stanje, da je primerno za delovanje v skladu s pričakovanji poslovodstva);

(b) izgube iz poslovanja, nastale preden naložbena nepremičnina doseže načrtovano raven zasedenosti, ali

(c) vrednost nenormalne količine odpadnega materiala, nepotrebnega dela ali drugih virov, nastalo med gradnjo ali razvijanjem nepremičnine.

 

24.

Če se plačilo naložbene nepremičnine odloži, je nabavna vrednost ustreznik denarne cene. Razlika med tem zneskom in celotnim plačilom se pripozna kot odhodek za obresti v obdobju kreditiranja.

 

25.

[črtano]

 

26.

[črtano]

 

27.

Ena ali več naložbenih nepremičnin se lahko pridobi z menjalnim poslom, kjer se zamenja za nedenarno ali denarno sredstvo ali kombinacijo obeh. V nadaljevanju sledi razprava, ki se sicer nanaša na menjalni posel, kjer se zamenja nedenarno sredstvo za nedenarno sredstvo, vendar velja tudi za vse druge vrste prej omenjenih menjalnih poslov. Nabavna vrednost takšne naložbene nepremičnine se izmeri po pošteni vrednosti, razen če (a) menjalni posel nima komercialne vsebine ali (b) poštene vrednosti nobenega izmed sredstev, niti prejetega niti danega, ni mogoče izmeriti na zanesljiv način. Prejeto sredstvo se ovrednoti na ta način, tudi če podjetje ne more takoj odpraviti pripoznanja sredstva, ki ga je oddalo. Če se prejeto sredstvo ne meri po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.

 

28.

Podjetje oceni, do kakšne mere naj bi menjalni posel vplival na prihodnje denarne tokove, in tako ugotovi, ali ima menjalni posel komercialno vsebino. Menjalni posel ima komercialno vsebino, če:

(a) se ustroj (tveganje, trajanje in višina) denarnih tokov prejetega sredstva razlikuje od ustroja denarnih tokov danega sredstva ali

(b) se vrednost tistega dela poslovanja podjetja, na katerega je menjalni posel vplival, zaradi tega posla spremeni, in

(c) je razlika v točkah (a) ali (b) velika v primerjavi s pošteno vrednostjo zamenjanih sredstev.

Zaradi ugotavljanja komercialne vsebine menjalnega posla mora vrednost tistega dela poslovanja podjetja, na katerega je menjalni posel vplival, odražati denarne tokove po obdavčitvi. Rezultati razčlenitve so lahko jasni, tudi če podjetje ne napravi natančnih izračunov.

 

29.

Pošteno vrednost sredstva je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) spremenljivost razpona meritev utemeljene poštene vrednosti ni pomembna za takšno sredstvo ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče utemeljeno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti. Če lahko podjetje zanesljivo izmeri pošteno vrednost prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti, razen če je poštena vrednost prejetega sredstva bolj jasna.

 

29.A

Naložbena nepremičnina, ki jo poseduje najemnik kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, se na začetku meri po nabavni vrednosti v skladu z MSRP 16.

 

MERJENJE PO PRIPOZNANJU

 

Računovodska usmeritev

 

30.

Razen izjem iz 32.A člena mora podjetje kot svojo računovodsko usmeritev izbrati bodisi model poštene vrednosti iz 33.–55. člena bodisi model nabavne vrednosti iz 56. člena in uporabljati to usmeritev pri vseh svojih naložbenih nepremičninah. 

 

31.

MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake navaja, da se računovodska usmeritev prostovoljno spremeni le, če je posledica spremembe zagotavljanje zanesljivih in ustreznejših informacij vračunovodskih izkazih o učinkih poslov, drugih dogodkov ali pogojev na finančni položaj, finančne rezultate ali denarne tokove podjetja. Malo verjetno je, da bi bila, če bi namesto modela poštene vrednosti uporabili model nabavne vrednosti, predstavitev ustreznejša.

 

32.

Ta standard zahteva, da vsa podjetja merijo pošteno vrednost naložbenih nepremičnin za potrebe merjenja (če podjetje uporablja model poštene vrednosti) ali razkrivanja (če uporablja model nabavne vrednosti). Podjetju se priporoča, vendar se od njega ne zahteva, da meri pošteno vrednost naložbenih nepremičnin na podlagi vrednotenja neodvisnega ocenjevalca vrednosti s priznano in ustrezno poklicno usposobljenostjo ter nedavnimi izkušnjami z lokacijo in kategorijo naložbenih nepremičnin, katerih vrednosti je treba oceniti.

 

32.A

Podjetje lahko:

(a) izbere bodisi model poštene vrednosti bodisi model nabavne vrednosti za vse obveznosti, uporabljene za zavarovanje naložbenih nepremičnin, ki prinašajo donos, vezan neposredno na pošteno vrednost ali donos določenih sredstev, vključno z zadevno naložbeno nepremičnino, in

(b) izbere bodisi model poštene vrednosti bodisi model nabavne vrednosti za vse ostale naložbene nepremičnine, ne glede na to, kaj je izbralo pod (a).

 

32.B

Nekateri zavarovatelji in ostala podjetja imajo lasten nepremičninski sklad, ki izdaja fiktivne enote, pri čemer imajo nekaj takšnih enot v lasti naložbeniki v povezanih pogodbah in ostale podjetje. 32.A člen ne dovoljuje podjetjem, da bi merila nepremičnine, ki so v lasti sklada, delno po modelu nabavne vrednosti in delno po modelu poštene vrednosti.

 

32.C

Če podjetje izbere različne modele za dve kategoriji, opisani v 32.A členu, se prodaja naložbenih nepremičnin med skupinami sredstev, ki se merijo z uporabo različnih modelov, pripozna po pošteni vrednosti, nabrana sprememba poštene vrednosti pa v poslovnem izidu. Tako v primeru, ko je naložbena nepremičnina prodana iz skupine, v kateri je bil uporabljen model poštene vrednosti v skupino, kjer je bil uporabljen model nabavne vrednosti, šteje poštena vrednost nepremičnine na dan prodaje kot predpostavljen strošek.

 

Model poštene vrednosti

 

33.

Podjetje, ki izbere model poštene vrednosti, mora po začetnem pripoznanju izmeriti vse svoje naložbene nepremičnine po njihovih poštenih vrednostih, razen v primerih, ki so opisani v 53. členu. 

 

34.

[črtano]

 

35.

Dobiček ali izgubo, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti naložbenega premoženja, je treba všteti v poslovni izid obdobja, v katerem nastane. 

 

36.–39.

[črtano]

 

40.

Pri merjenju poštene vrednosti naložbene nepremičnine v skladu z MSRP 13 mora podjetje zagotoviti, da poštena vrednost med drugim izraža prihodke od najemnin iz obstoječih najemov in druge predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene naložbene nepremičnine pod trenutnimi tržnimi pogoji.

 

40.A

Če najemnik uporabi model poštene vrednosti za merjenje naložbene nepremičnine, ki jo poseduje kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe in ne nepremičnine, na kateri temelji, po pošteni vrednosti.

 

41.

MSRP 16 določa osnovo za začetno pripoznanje nabavne vrednosti naložbene nepremičnine, ki jo poseduje najemnik kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe. Če se podjetje odloči za model poštene vrednosti, je treba v skladu s 33. členom naložbeno nepremičnino, ki jo poseduje najemnik kot sredstvo, ki predstavljapravico do uporabe, po potrebi ponovno izmeriti po pošteni vrednosti. Če najemnine ustrezajo tržnim cenam, bi morala biti poštena vrednost naložbene nepremičnine, ki jo poseduje najemnik kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, ob pridobitvi, brez vseh pričakovanih najemnin (tudi tistih, ki se nanašajo na pripoznane obveznosti iz najema), enaka nič. Ponovno merjenje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, v skladu z MSRP 16 po pošteni vrednosti v skladu s členom 33 (ob upoštevanju zahtev iz 50. člena) torej ne bi smelo ustvariti nobenega začetnega dobička ali izgube, razen če se poštena vrednost meri ob različnem času. To bi se lahko zgodilo, če bi se izbrala uporabo modela poštene vrednosti po začetnem pripoznanju.

 

42.–47.

[črtano]

 

48.

Če podjetje prvič pridobi naložbeno nepremičnino (ali če obstoječa nepremičnina šele postane naložbena nepremičnina, potem ko se spremeni njena uporaba), je v izjemnih primerih zelo jasno, da je različnost v razponu utemeljenih meritev poštene vrednosti tolikšna in da je verjetnosti različnih izidov tako težko oceniti, da posamezna meritev poštene vrednosti ni uporabna. To lahko pomeni, da poštene vrednosti nepremičnine ni mogoče zanesljivo stalno meriti (glej 53. člen).

 

49.

[črtano]

 

50.

Pri določanju knjigovodske vrednosti naložbene nepremičnine v okviru modela poštene vrednosti, podjetje sredstva ali obveze, ki se pripoznajo kot ločena sredstva ali obveze, šteje le enkrat. Na primer:

(a) oprema, kot so dvigala ali klimatske naprave, je pogosto sestavni del zgradbe in je navadno vključena v pošteno vrednost naložbenega premoženja ter ni pripoznana ločeno med opredmetenimi osnovnimi sredstvi;

(b) če je pisarna v najemu skupaj z opremo, je praviloma v pošteni vrednosti pisarne tudi poštena vrednost pohištva, ker se najemnina nanaša na opremljeno pisarno. Če je vrednost pohištva všteta v pošteno vrednost naložbene nepremičnine, podjetje ne pripozna takšne opreme kot ločeno sredstvo;

(c) poštena vrednost naložbene nepremičnine izključuje vnaprej plačani ali dobljeni prihodek iz poslovnega najema, ker ga podjetje pripozna kot ločeno obveznost ali sredstev;

(d) poštena vrednost naložbene nepremičnine, ki jo poseduje najemnik kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, odraža pričakovane denarne tokove (tudi spremenljive najemnine, ki jih bo treba po pričakovanju plačati). Če vrednotenje, ki se pridobi za nepremičnino, ne vključuje vseh pričakovanih plačil, bo v skladu z s tem nujno ponovno prišteti vsako pripoznano obveznost iz najema, da se dobi knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine z uporabo modela poštene vrednosti.

 

51.

[črtano]

 

52.

V nekaterih primerih pričakuje podjetje, da bo sedanja vrednost njegovih plačil, ki se nanašajo na naložbeno nepremičnino (razen plačil, ki se nanašajo na pripoznane obveznosti), presegla sedanjo vrednost s tem povezanih denarnih prejemkov. Podjetje uporablja MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva za odločanje, ali pripoznati obveznost in kako jo izmeriti.

 

Nezmožnost zanesljivega merjenja poštene vrednosti

 

53.

Obstaja izpodbojna predpostavka, da je podjetje sposobno zanesljivo stalno meriti pošteno vrednost naložbene nepremičnine. Če podjetje prvič pridobi naložbeno nepremičnino (ali če obstoječa nepremičnina šele postane naložbena nepremičnina, potem ko se spremeni njena uporaba), je v izjemnih primerih zelo jasno, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne bo mogoče zanesljivo stalno meriti. To se zgodi, kadar in zgolj kadar trg s primerljivimi nepremičninami nidelujoč (npr. malo nedavnih transakcij, objavljene cene niso tekoče cene ali opazovane transakcijske cene kažejo, da je bil prodajalec prisiljen prodati) in druga zanesljiva merjenja poštene vrednosti niso na voljo (na primer na podlagi projekcij diskontiranega denarnega toka). Če podjetje ugotovi, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine v gradnji ni mogoče zanesljivo izmeriti, vendar pričakuje, da bo mogoče pošteno vrednost nepremičnine zanesljivo izmeriti, potem ko bo nepremičnina zgrajena, mora podjetje izmeriti naložbeno nepremičnino v gradnji po nabavni vrednosti, dokler poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti ali je nepremičnina zgrajena (kar nastopi prej). Če podjetje ugotovi, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine (razen naložbene nepremičnine v gradnji) ni mogoče zanesljivo stalno meriti, izmeri naložbeno nepremičnino na podlagi modela nabavne vrednosti iz MRS 16 za naložbene nepremičnine, ki so v njegovi lasti, ali v skladu z MSRP 16 za naložbene nepremičnine, ki jih poseduje najemnik kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe. Za preostalo vrednost naložbene nepremičnine se predpostavlja, da je enaka nič. Podjetje do odtujitve naložbene nepremičnine še naprej uporablja MRS 16 ali MSRP 16.

 

53.A

Potem ko je podjetje sposobno zanesljivo izmeriti pošteno vrednost naložbene nepremičnine v gradnji, ki je bila prej izmerjena po nabavni vrednosti, podjetje izmeri nepremičnino po pošteni vrednosti. Ko je gradnja nepremičnine končana, se domneva, da je pošteno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Če ni tako, potem se nepremičnina v skladu s 53. členom obračuna z uporabo modela nabavne vrednosti v skladu z MRS 16 za nepremičnine, ki so v lasti podjetja, in v skladu z MSRP 16 za naložbene nepremičnine, ki jih poseduje najemnik kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe.

 

53.B

Predpostavko, da je pošteno vrednost naložbene nepremičnine v gradnji mogoče zanesljivo izmeriti, je mogoče izpodbijati le ob začetnem pripoznanju. Podjetje, ki je izmerilo postavko naložbene nepremičnine v gradnji po pošteni vrednosti, ne sme skleniti, da poštene vrednosti dokončane naložbene nepremičnine ni mogoče zanesljivo izmeriti.

 

54.

V izjemnih primerih, ko je podjetje zaradi razlogov iz 53. člena prisiljeno izmeriti naložbeno nepremičnino na podlagi modela nabavne vrednosti v skladu z MRS 16 ali MSRP 16, izmeri vse druge naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti, vključno z naložbeno nepremičnino v gradnji. Čeprav lahko podjetje uporabi model nabavne vrednosti za eno naložbeno nepremičnino, v teh primerih še naprej obračunava vsako preostalo nepremičnino z modelom poštene vrednosti.

 

55.

Če je podjetje prej izmerilo kakšno naložbeno nepremičnino po pošteni vrednosti, jo mora še naprej meriti po pošteni vrednosti do odtujitve (ali dokler nepremičnina ne postane lastniško uporabljana nepremičnina ali dokler podjetje ne začne razvijati nepremičnine za kasnejšo prodajo v rednem poslovanju), tudi če postajajo primerljive tržne transakcije manj pogoste ali tržne cene niso tako sproti na voljo. 

 

Model nabavne vrednosti

 

56.

Podjetje, ki se odloči za merjenje naložbenih nepremičnin po modelu nabavne vrednosti, po začetnem pripoznanju meri naložbeno nepremičnino:

(a) v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, če izpolnjuje merila za razvrstitev med sredstva za prodajo (ali je del skupine, ki je razvrščena med sredstva za prodajo);

(b) v skladu z MSRP 16, če jo poseduje najemnik kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in ni namenjena za prodajo v skladu s MSRP 5 in

(c) v vseh drugih primerih v skladu z zahtevami iz MRS 16 za model nabavne vrednosti.

 

PRENOSI

 

57.

Podjetje prenese nepremičnino na konto ali s konta naložbenih nepremičnin samo, kadar se spremeni njena uporaba. Do spremembe uporabe pride takrat, ko nepremičnina prične ali preneha ustrezati opredelitvi naložbene nepremičnine in obstajajo dokazi o spremembi uporabe. Sprememba namenov poslovodstva glede uporabe nepremičnine sama po sebi še ni dokaz o spremembi uporabe. Primeri dokazov o spremembi uporabe vključujejo:

(a) začetek lastniške uporabe ali razvoja s ciljem lastniške uporabe pri prenosih s kontov naložbenih nepremičnin na konte lastniško uporabljanih nepremičnin;

(b) začetek razvoja s ciljem prodaje pri prenosih s kontov naložbenih nepremičnin na konte zalog;

(c) konec lastniške uporabe pri prenosih s kontov lastniško uporabljanih nepremičnin na konte naložbenih nepremičnin; in

(d) začetek poslovnega najema druge osebe pri prenosih s kontov zalog na konte naložbenih nepremičnin.

(e) [črtano]

 

58.

Če se podjetje odloči odtujiti naložbeno nepremičnino, ki se ni razvijala, jo še naprej obravnava kot naložbeno nepremičnino, dokler se ne odpravi njeno pripoznanje (dokler se ne odstrani iz izkaza finančnega položaja), in je ne prerazvrsti kot zalogo. Če začne podjetje ponovno razvijati obstoječo naložbeno nepremičnino za nadaljnjo prihodnjo uporabo, ta še naprej ostane naložbena nepremičnina in se pri ponovnem razvoju ne prerazvrsti med lastniško uporabljane nepremičnine.

 

59.

60.–65. člen se uporablja za pripoznavanje in merjenje v primerih, ko podjetje pri naložbenih nepremičninah uporablja model poštene vrednosti. Če uporablja model nabavne vrednosti, prenosi na konte naložbenih nepremičnin, lastniško uporabljanih nepremičnin in zalog ne spreminjajo knjigovodske vrednosti prenesenih nepremičnin in vrednosti takšnih nepremičnin za potrebe merjenja ali razkrivanja.

 

60.

Pri prenosih s kontov naložbenih nepremičnin, obravnavanih po pošteni vrednosti, na konte lastniško uporabljanih nepremičnin ali zalog, velja, da je predvidena nabavna vrednost nepremičnin pri kasnejšem obračunavanju po MRS 16, MSRP 16 ali MRS 2 njihova poštena vrednost na dan spremembe uporabe. 

 

61.

Če postane lastniško uporabljana nepremičnina naložbena nepremičnina, ki bo obravnavana po pošteni vrednosti, mora podjetje uporabljati MRS 16 za nepremičnine, ki so v njegovi lasti, in MSRP 16 za nepremičnine, ki jih poseduje najemnik kot sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, vse do datuma spremembe uporabe. Podjetje mora obravnavati vsako razliko med knjigovodsko vrednostjo nepremičnine po MRS 16 ali MSRP 16 in njeno pošteno vrednostjo na ta datum enako kot prevrednotenje po MRS 16. 

 

62.

Do datuma, ko postane lastniško uporabljana nepremičnina naložbena nepremičnina, izkazana po pošteni vrednosti, jo podjetje amortizira in pripoznava vsako izgubo zaradi oslabitve. Podjetje obravnava vsako razliko med knjigovodsko vrednostjo nepremičnine po MRS 16 ali MSRP 16 in njeno pošteno vrednostjo na ta datum enako kot prevrednotenje po MRS 16. Z drugimi besedami:

(a) vsako iz tega izhajajoče zmanjšanje knjigovodske vrednosti nepremičnine se pripozna v poslovnem izidu. Kolikor pa je kak znesek vštet v prevrednotovalni presežek pri takšni nepremičnini, se zmanjšanje pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in zmanjša prevrednotovalni presežek v lastniškem kapitalu.

(b) vsako iz tega izhajajoče povečanje knjigovodske vrednosti se obravnava tako:

(i) v obsegu, v katerem povečanje odpravi prejšnjo izgubo iz oslabitve za to nepremičnino, se povečanje pripozna v poslovnem izidu. Znesek, pripoznan v poslovnem izidu, ne presega zneska, potrebnega za povrnitev knjigovodske vrednosti na tisto knjigovodsko vrednost, ki bi se ugotovila (po odštetju amortizacije), če v prejšnjih obdobjih ne bi bila pripoznana nobena izguba zaradi oslabitve;

(ii) preostali del povečanja se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in poveča prevrednotovalni presežek v lastniškem kapitalu. Ob naslednji odtujitvi naložbene nepremičnine se prevrednotovalni presežek, vštet v lastniški kapital, prenese neposredno na zadržani čisti dobiček. Prenos iz prevrednotovalnega presežka v zadržani čisti dobiček se ne opravi prek poslovnega izida.

 

63.

Pri prenosih s kontov zalog na konte naložbenih nepremičnin, ki se bodo izkazovale po pošteni vrednosti, se mora vsaka razlika med pošteno vrednostjo nepremičnine na takšen datum in njeno prejšnjo knjigovodsko vrednostjo pripoznati v poslovnem izidu. 

 

64.

Obravnava prenosov s kontov zalog na konte naložbenih nepremičnin, ki se bodo obravnavale po pošteni vrednosti, je skladna z obravnavo prodaje zalog.

 

65.

Ko podjetje dokonča gradnjo ali razvoj v lastnem okviru zgrajene nepremičnine, ki se bo izkazovala po pošteni vrednosti, pripozna vsako razliko med pošteno vrednostjo nepremičnine na ta datum in njeno prejšnjo knjigovodsko vrednostjo v poslovnem izidu. 

 

ODTUJITVE

 

66.

Naložbena nepremičnina se preneha pripoznavati (odstrani se iz izkaza finančnega položaja) ob odtujitvi ali kadar se za stalno umakne iz uporabe in iz odtujitve ni mogoče pričakovati nikakršnih prihodnjih gospodarskih koristi. 

 

67.

Naložbena nepremičnina se lahko odtuji s prodajo ali z oddajo v finančni najem. Datum odtujitve naložbene nepremičnine, ki se proda, je datum, na katerega prejemnik pridobi obvladovanje tega sredstva v skladu z zahtevami iz MSRP 15 za določanje, kdaj je izvršitvena obveza izpolnjena. MSRP 16 se uporablja za odtujitev z oddajo v finančni najem ali s prodajo in povratnim najemom.

 

68.

Če podjetje v skladu z načelom pripoznavanja v 16. členu v knjigovodski vrednosti sredstva pripozna strošek zamenjave za del naložbene nepremičnine, odpravi pripoznanje knjigovodske vrednosti zamenjanega dela. Za naložbeno nepremičnino, obračunano z uporabo modela nabavne vrednosti, zamenjani del ne sme biti del, ki je bil amortiziran posebej. Če podjetje ne more določiti knjigovodske vrednosti nadomeščenega dela, lahko s stroški nadomestitve pokaže, kolikšna je bila vrednost nadomeščenega dela v trenutku pridobitve ali zgraditve. Po modelu poštene vrednosti lahko poštena vrednost naložbene nepremičnine že nakaže, da je del, katerega nadomestitev je predvidena, izgubil svojo vrednost. V drugih primerih pa utegne biti težko ugotoviti, za koliko je treba zmanjšati pošteno vrednost za tisti del, ki bo nadomeščen. Kadar to ni izvedljivo, je druga možnost za zmanjšanje poštene vrednosti nadomeščenega dela, vključitev nabavne vrednosti nadomestitve v knjigovodsko vrednost sredstva in nato ponovna ocena poštene vrednosti, kot bi bila potrebna za povečanja, ki ne vključujejo nadomestitve.

 

69.

Dobičke ali izgube iz opustitev ali odtujitev naložbenih nepremičnin je treba ugotoviti kot razlike med čistimi prejemki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter jih pripoznati v poslovnem izidu (razen če MSRP 16 zahteva drugače pri prodaji in povratnem najemu) v obdobju opustitve ali odtujitve. 

 

70.

Znesek nadomestila, ki se vključi v dobiček ali izgubo zaradi odprave pripoznanja posamezne naložbene nepremičnine, se določi v skladu z zahtevami za določitev transakcijske cene v 47.–72. členu MSRP 15. Poznejše spremembe ocenjenega zneska nadomestila, ki se vključi v dobiček ali izgubo, se obračunajo v skladu z zahtevami za spremembe transakcijske cene v MSRP 15.

 

71.

Podjetje uporablja MRS 37 oziroma druge standarde, kot je primerno, pri vseh obveznostih, ki jih obdrži po odtujitvi naložbene nepremičnine.

 

72.

Nadomestila, ki jih plačajo tretje osebe za naložbeno nepremičnino, ki je bila oslabljena, izgubljena ali opuščena, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko zapadejo v plačilo. 

 

73.

Oslabitev ali izguba naložbenih nepremičnin, s tem povezane terjatve ali nadomestila, ki jih plačajo tretje osebe, ter vsak kasnejši nakup ali gradnja nadomestnih sredstev, so ločeni gospodarski dogodki in jih je treba ločeno obračunavati po naslednjih načelih:

(a) oslabitve naložbenih nepremičnin se pripoznajo kot obveznost v skladu z MRS 36;

(b) odstranitve ali odtujitve naložbenih nepremičnin se pripoznajo v skladu s 66.–71. členom tega standarda;

(c) nadomestila, ki jih plačajo tretje osebe za naložbeno nepremičnino, ki je bila oslabljena, izgubljena ali opuščena, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko zapadejo v plačilo, in

(d) vrednost tistih sredstev, ki so bila obnovljena, kupljena ali zgrajena kot nadomestitev, se opredeli v skladu s 20.–29. členom iz tega standarda.

 

RAZKRIVANJE

 

Model poštene vrednosti in model nabavne vrednosti

 

74.

Razkritja, obravnavana v nadaljevanju, se uporabljajo dodatno k tistim v MSRP 16. V skladu z MSRP 16 zagotavlja lastnik naložbene nepremičnine kot najemodajalec razkritja o najemih, ki jih je sklenil. Najemnik, ki poseduje naložbeno nepremičnino kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, za vse poslovne najeme, ki jih je sklenil, zagotavlja razkritja kot najemnik v skladu z zahtevami iz MSRP 16 in kot najemodajalec v skladu z MSRP 16.

 

75.

Podjetje razkrije:

(a) ali uporablja model poštene vrednosti ali model nabavne vrednosti;

(b) [črtano]

(c) merila, ki jih uporablja, da bi razlikovalo naložbene nepremičnine od lastniško uporabljanih nepremičnin in od nepremičnin, ki jih poseduje za prodajo v rednem poslovanju, če je razvrstitev težavna (glejte 14. člen);

(d) [črtano]

(e) obseg, v katerem poštena vrednost naložbenih nepremičnin (kakor je izmerjena ali razkrita v računovodskih izkazih) temelji na vrednotenju neodvisnega ocenjevalca, ki ima priznano in ustrezno poklicno usposobljenost ter nedavne izkušnje z lokacijo in vrsto naložbenih nepremičnin, ki so predmet vrednotenja. Če takšnega vrednotenja ni bilo, je to dejstvo treba razkriti;

(f) vrednosti, pripoznane v poslovnem izidu za:

(i) prihodke od najemnin za naložbene nepremičnine,

(ii) neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), ki izhajajo iz naložbenih nepremičnin, ki so ustvarile prihodke od najemnin v obdobju;

(iii) neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), ki izhajajo iz naložbenih nepremičnin, ki niso ustvarile prihodkov od najemnin v obdobju, in

(iv) kumulativne spremembe poštene vrednosti, pripoznane v poslovnem izidu ob prodaji naložbene nepremičnine iz skupine sredstev, v kateri je uporabljen model nabavne vrednosti, v skupino sredstev, v kateri je uporabljen model poštene vrednosti (glej 32.C člen);

(g) obstoj in zneske omejitev unovčljivosti naložbenih nepremičnin ali vrnitev prihodkov in donosov iz odtujitve;

(h) pogodbene obveze za nakupovanje, izdelovanje ali razvoj naložbenih nepremičnin ali pa za popravila, vzdrževanje ali izboljšave.

 

Model poštene vrednosti

 

76.

Poleg razkritij, ki jih zahteva 75. člen, mora podjetje, ki uporablja model poštene vrednosti iz 33.–55. člena, razkriti tudi uskladitev med knjigovodsko vrednostjo naložbenih nepremičnin na začetku in na koncu obdobja, ki prikazuje:

(a) povečanja, pri čemer ločeno razkrije tista, ki izhajajo iz pridobitev, in tista, ki izhajajo iz naknadnih izdatkov, ki se pripoznajo v knjigovodski vrednosti sredstva,

(b) povečanja, ki izhajajo iz pridobitev s poslovnimi združitvami,

(c) sredstva, razvrščena kot v posesti za prodajo ali vključena v skupino za odtujitev, ki je razvrščena kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, ter druge odtujitve,

(d) čiste dobičke ali čiste izgube iz naslova prilagoditev poštene vrednosti,

(e) čiste tečajne razlike, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov v drugo predstavitveno valuto, in iz prevedbe poslovanja v tujini v predstavitveno valuto poročajočega podjetja,

(f) prenose na konte zalog in lastniško uporabljanih nepremičnin ali z njih; in

(g) druge spremembe.

 

77.

Če je za naložbeno nepremičnino pridobljeno vrednotenje pomembno prilagojeno za namen računovodskih izkazov, na primer, da se podjetje izogiba dvakratnemu štetju sredstev ali obveznosti, pripoznanih v bilanci stanja kot ločena sredstva ali obveznosti, kot je opisano v 50. členu, mora podjetje razkriti uskladitev med pridobljenim vrednotenjem in prilagojenim vrednotenjem, ki je vključeno v računovodske izkaze, pri čemer posebej izkaže agregatno vrednost morebitnih pripoznanih obveznosti iz najema, ki so bile dodane, in katerimi koli drugimi pomembnimi prilagoditvami. 

 

78.

V izjemnih primerih iz 53. člena, kadar podjetje meri naložbene nepremičnine z uporabo modela nabavne vrednosti iz MRS 16 ali v skladu z MSRP 16, je treba z uskladitvijo, ki se zahteva v skladu s 76. členom, razkriti zneske, ki se nanašajo na te naložbene nepremičnine, ločeno od zneskov, ki se nanašajo na druge naložbene nepremičnine. Poleg tega mora podjetje razkriti:

(a) opis naložbene nepremičnine,

(b) pojasnilo, zakaj poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti;

(c) po možnosti razpon ocen, v katerem je zelo verjetno, da se nahaja poštena vrednost, in

(d) pri odtujitvi naložbene nepremičnine, ki ni izkazana po pošteni vrednosti:

(i) dejstvo, da je podjetje odtujilo naložbeno nepremičnino, ki ni izkazana po pošteni vrednosti,

(ii) knjigovodsko vrednost naložbene nepremičnine v času prodaje in

(iii) znesek pripoznanega dobička ali pripoznane izgube.

 

Model nabavne vrednosti

 

79.

Poleg razkritij, ki se zahtevajo v 75. členu, mora podjetje, ki uporablja model nabavne vrednosti v skladu s 56. členom, razkriti tudi:

(a) uporabljene metode amortiziranja,

(b) dobo koristnosti ali uporabljene stopnje amortiziranja,

(c) bruto knjigovodsko vrednost in nabrano amortizacijo (povezano z nabranimi izgubami zaradi oslabitve) na začetku in na koncu obdobja,

(d) uskladitev med knjigovodsko vrednostjo naložbene nepremičnine na začetku in na koncu obdobja, ki prikazuje:

(i) povečanja, pri čemer ločeno razkrije tista, ki izhajajo iz pridobitev, in tista, ki izhajajo iz naknadnih izdatkov, ki se pripoznajo kot sredstvo,

(ii) povečanja, ki izhajajo iz pridobitev s poslovnimi združitvami,

(iii) sredstva, razvrščena kot v posesti za prodajo ali vključena v skupino za odtujitev, ki je razvrščena kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, ter druge odtujitve,

(iv) amortizacijo,

(v) znesek pripoznanih izgub iz oslabitve in znesek odpravljenih izgub zaradi oslabitve v obdobju v skladu z MRS 36,

(vi) čiste tečajne razlike, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov v drugo predstavitveno valuto, in iz prevedbe poslovanja v tujini v predstavitveno valuto poročajočega podjetja,

(vii) prenose na konte zalog in lastniško uporabljanih nepremičnin ali z njih; in

(viii) druge spremembe.

(e) pošteno vrednost naložbene nepremičnine. Podjetje mora v izjemnih primerih, opisanih v 53. členu, kadar ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti naložbene nepremičnine, razkriti:

(i) opis naložbene nepremičnine,

(ii) pojasnilo, zakaj poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti; in

(iii) če je možno, razpon ocen, znotraj katerega se zelo verjetno nahaja poštena vrednost.

 

PREHODNE DOLOČBE

 

Model poštene vrednosti

 

80.

Podjetje, ki je prej uporabljalo MRS 40 (2000) in prvič izbere, da bo razvrščalo in obračunavalo nekatere ali vse ustrezne deleže v nepremičninah v poslovnem najemu kot naložbene nepremičnine, mora pripoznati učinek, ki ga ima ta izbira, kot prilagoditev začetnega stanja zadržanega čistega dobička za obdobje, v katerem je bila izbira prvič storjena. Poleg tega:

(a) če je podjetje prej javno razkrilo (v računovodskih izkazih ali drugače) pošteno vrednost svojih deležev v nepremičninah v preteklih obdobjih (merjeno na podlagi, ki je v skladu z opredelitvijo poštene vrednosti iz MSRP 13), se podjetju priporoča, vendar se od njega ne zahteva, da:

(i) preračuna začetni saldo zadržanega čistega dobička za najzgodnejše predstavljeno obdobje, za katero je bila ta poštena vrednost javno razkrita, in

(ii) prevrednoti primerjalne informacije za takšna obdobja in

(b) če podjetje ni prej javno razkrilo informacij, opisanih v točki (a), ne sme preračunati primerjalnih informacij in mora razkriti to dejstvo.

 

81.

Ta standard zahteva drugačno obravnavo kot MRS 8. MRS 8 zahteva, da se primerjalne informacije preračunajo, razen če to ni izvedljivo.

 

82.

Kadar podjetje prvič uporabi ta standard, prilagoditev začetnega salda zadržanega čistega dobička vključuje prerazvrstitev vsakega zneska v prevrednotovalnem presežku naložbenih nepremičnin.

 

Model nabavne vrednosti

 

83.

MRS 8 se uporablja pri vsaki spremembi računovodskih usmeritev, ki se pojavi, kadar podjetje prvič uporabi ta standard in se odloči za uporabo modela nabavne vrednosti. Posledica spremembe računovodskih usmeritev je tudi prerazvrstitev vsakega zneska v prevrednotovalnem presežku naložbenih nepremičnin.

 

84.

Zahteve 27.–29. člena, ki se nanašajo na začetno merjenje posamezne naložbene nepremičnine, pridobljene v transakciji menjave sredstev, veljajo izključno za bodoče transakcije. 

 

Poslovne združitve

 

84.A

Cikel letnih izboljšav MSRP 2011–2013, ki je bil izdan decembra 2013, je dodal 14.A člen in naslov pred 6. členom. Podjetje uporablja navedeno spremembo za naprej za pridobitve naložbenih nepremičnin od začetka prvega obdobja, za katero sprejme navedeno spremembo. Posledično se obračunavanje pridobitev naložbenih nepremičnin v prejšnjih obdobjih ne prilagodi. Vendar se podjetje lahko odloči, da bo uporabilo spremembo za posamezne pridobitve naložbenih nepremičnin, do katerih je prišlo pred začetkom prvega letnega obdobja, ki je nastopilo na datum začetka veljavnosti ali po tem datumu, če in zgolj če so mu na voljo informacije, potrebne za uporabo te spremembe za zgodnejše transakcije.

 

MSRP 16

 

84.B

Ob prvi uporabi MSRP 16 in z njim povezanih sprememb tega standarda podjetje za naložbene nepremičnine, ki jih poseduje kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, uporabi zahteve glede prehoda iz Priloge C MSRP 16.

 

Prenosi naložbenih nepremičnin

 

84.C

Z dokumentom Prenosi naložbenih nepremičnin (spremembe MRS 40), izdanim decembra 2016, sta se spremenila 57.–58. člen. Podjetje te spremembe uporablja za spremembe uporabe, do katerih pride na začetku letnega poročevalskega obdobja, v katerem podjetje prvič uporablja spremembe standarda (datum začetka uporabe), ali po njem. Podjetje na datum začetka uporabe ponovno oceni razvrstitev nepremičnin, ki jih poseduje na ta datum, in nepremičnine po potrebi prerazvrsti z uporabo 7.–14. člena, tako da so upoštevani pogoji, ki obstajajo na ta datum.

 

84.D

Podjetje lahko ne glede na zahteve iz 84.C člena spremembe 57.–58. člena v skladu z MRS 8 uporablja za nazaj, vendar samo, če je to mogoče brez uporabe ugotovitev za nazaj.

 

84.E

Če podjetje v skladu s 84.C členom nepremičnine prerazvrsti na datum začetka uporabe:

(a) prerazvrstitev obračuna v skladu z zahtevami iz 59.–64. člena. Podjetje pri uporabi 59.–64. člena:

(i) obravnava vsako sklicevanje na datum spremembe uporabe kot datum začetka uporabe in

(ii) pripozna vsak znesek, ki bi se v skladu z 59.–64. členom na datum začetka uporabe pripoznal v poslovnem izidu kot prilagoditev začetnega salda zadržanega čistega dobička;

(b) razkrije zneske, prerazvrščene na konte ali s kontov naložbenih nepremičnin v skladu s 84.C členom. Podjetje razkrije zneske, prerazvrščene v okviru uskladitve knjigovodske vrednosti naložbenih nepremičnin na začetku in na koncu obdobja, kot se zahteva v 76. in 79. členu.

 

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

 

85.

Podjetje začne uporabljati ta standard za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2005 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je priporočljiva. Če podjetje uporablja ta standard za obdobje pred 1. januarjem 2005, mora to razkriti.

 

85.A

Z MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kot je bil popravljen 2007) je bila spremenjena terminologija, ki se uporablja v vseh MSRP. Poleg tega je spremenil 62. člen. Podjetje začne uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kot je bil popravljen leta 2007) za zgodnejše obdobje, se morajo te spremembe uporabljati tudi za tako zgodnejše obdobje.

 

85.B

Spremenjeni so bili 8., 9., 48., 53., 54. in 57. člen, 22. člen je bil črtan, 53.A in 53.B člen pa sta bila dodana v okviru Izboljšav MSRP, izdanih maja 2008. Podjetje uporablja te spremembe za naprej, za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Podjetje lahko uporabi spremembe v zvezi z naložbeno nepremičnino v gradnji od katerega koli datuma pred 1. januarjem 2009, če so bile poštene vrednosti naložbenih nepremičnin v gradnji izmerjene na te datume. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, razkrije ta podatek in hkrati uporabi spremembe 5. in 81.E člena iz MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva.

 

85.C

Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v 5. členu, spremenjeni so bili 26., 29., 32., 40., 48., 53., 53.B, 78.–80. in 85.B člen ter izbrisani 36.–39., 42.–47., 49., 51. in 75.(d) člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

 

85.D

Cikel letnih izboljšav 2011–2013, ki je bil izdan decembra 2013, je dodal naslove pred 6. členom in za 84. členom ter 14.A in 84.A člen. Podjetje začne uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2014 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

 

85.E

Z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci, izdanim maja 2014, so bili spremenjeni 3.(b), 9., 67. in 70. člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 15.

 

85.F

Z MSRP 16, izdanim januarja 2016, je bilo spremenjeno področje uporabe MRS 40, saj so bile naložbene nepremičnine opredeljene tako, da zajemajo tako naložbene nepremičnine, ki jih ima podjetje v lasti, kot tudi nepremičnine, ki jih poseduje najemnik kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe. Z MSRP 16 so bili spremenjeni 5., 7., 8., 9., 16., 20., 30., 41., 50., 53., 53.A, 54., 56., 60., 61., 62., 67., 69., 74., 75., 77. in 78. člen, dodani 19.A, 29.A, 40.A in 84.B člen z ustreznimi naslovi, ter črtani 3., 6., 25., 26. in 34. člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 16.

 

85.G

Z dokumentom Prenosi naložbenih nepremičnin (spremembe MRS 40), izdanim decembra 2016, sta se spremenila 57.–58. člen in dodali 84.C–84.E člen. Podjetje začne uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

 

RAZVELJAVITEV MRS 40 (2000)

 

86.

Ta standard nadomešča MRS 40 Naložbene nepremičnine (izdan 2000).