Šablona

 

Na podlagi drugega odstavka 15. člena v povezavi s 3. točko drugega odstavka 9. člena ter 48. členom Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) ter v skladu s soglasjem Agencije za javni nadzor nad revidiranjem št. 10.00-24/2009 z dne 16. decembra 2009 in 10.00-10/2010 z dne 19. 4. 2010 je revizijski svet na seji dne 21. decembra 2009 in 27. 1. 2011 sprejel

 

PRAVILNIK

o priznanju dodatnega izobraževanja za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja

(neuradno prečiščeno besedilo – NUPB)

 

Uradni list RS, št.:

·  110/09 (29.12.2009; veljavnost od 06.01.2010; uporaba od 06.01.2010),

·  09/11 (11.02.2011; veljavnost od 19.02.2011; uporaba od 19.02.2011).

 

Datum veljavnosti NUPB: od 19.02.2011 do 05.07.2019

Datum uporabe NUPB: od 19.02.2011 do 05.07.2019

 

 

UVODNA DOLOČBA

 

1. člen

(1) Ta pravilnik določa pogoje in način ugotavljanja in priznavanja dodatnega izobraževanja, ki je pogoj za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.

(2) Pravilnik upošteva tudi določbe Mednarodnega izobraževalnega standarda 7 – Stalen strokovni razvoj: Program vseživljenskega učenja in stalnega razvoja strokovnih sposobnosti[1], ki ga je pri Mednarodni zvezi računovodskih strokovnjakov (IFAC) izdal Odbor za mednarodne standarde izobraževanja računovodskih strokovnjakov (IAESB).

(3) Pojmi v tem pravilniku so razumljeni tako, kot jih opredeljuje ZRev-2.

 

SPLOŠNE DOLOČBE

 

2. člen

(1) Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja velja dve leti od izdaje. Oseba, ki ji je Slovenski inštitut za revizijo (odslej Inštitut) izdal dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja (odslej imetnik dovoljenja), lahko vloži zahtevek za njegovo podaljšanje. Inštitut dovoljenje podaljša, če njegov imetnik predloži dokazila, da je v dveh letih opravil dodatno izobraževanje po tem pravilniku v trajanju najmanj 80 ur.

(2) Če ima imetnik dovoljenja tudi dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, mora zbrati za podaljšanje dovoljenja za opravljanje nalog naziva, ki ga je pridobil kot drugega, 40 ur dodatnega izobraževanja v dveh letih, poleg 80 ur dodatnega izobraževanja, ki jih mora zbrati za podaljšanje dovoljenja za opravljanje nalog naziva, ki ga je pridobil kot prvega. V tem primeru mora število ur dodatnega izobraževanja, ki ga organizira Inštitut in je označeno z oznako A, zajemati najmanj polovico od potrebnih 40 ur dodatnega izobraževanja.

(2) (3) Iz dokazil, ki jih oseba predloži za podaljšanje dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, mora izhajati, da je najmanj 60% ur potrebnega dodatnega izobraževanja pridobila z udeležbo ali predavanjem na raznih oblikah izobraževanja, ki jih organizira Inštitut, preostanek ur potrebnega dodatnega izobraževanja pa z drugimi oblikami izobraževanja s področja revidiranja ali revidiranju sorodnih storitev, ki jih priznava ta pravilnik.

(3) (4) Vsaj polovico ur potrebnega dodatnega izobraževanja, ki ga organizira Inštitut, mora oseba pridobiti z udeležbo na izobraževanjih, ki jih Inštitut označi z oznako A in ki obravnavajo zahtevnejša področja revidiranja in revidiranju sorodnih storitev. Revizijski svet ustanovi posebno komisijo, ki po presoji izobraževanju dodeli oznako A, prav tako pa komisija v primeru dvoma glede posamezne oblike dodatnega izobraževanja iz 4. člena, ki ga želi oseba uveljaviti za podaljšanje dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, odloči o njegovi skladnosti s tem pravilnikom ter ga ovrednoti z ustreznim številom ur. Odločitve komisije so dokončne in jih ni dolžna obrazlagati.

(4) (5) Če se imetnik dovoljenja zaradi dolgotrajnejše odsotnosti z dela (na primer zaradi porodniškega dopusta, odsotnosti z dela zaradi bolezni ali iz drugih razlogov), ki traja neprekinjeno najmanj šest mesecev, ne more udeleževati dodatnega izobraževanja, mu Inštitut na njegovo prošnjo zahtevano število točk ur zmanjša sorazmerno s trajanjem njegove nezmožnosti udeleževati se dodatnega izobraževanja. Imetnik dovoljenja mora prošnji predložiti dokazila o vzroku svoje nezmožnosti.

 

3. člen

Kot merska enota se za uro dodatnega izobraževanja šteje šolska ura (45 minut); za strokovni prispevek, objavljen v publikaciji, se šteje obračunska stran ((število znakov brez presledkov + število besed): 1.900); za udeležbo na formalnih oblikah podiplomskega izobraževanja, ki jih organizirajo visokošolske organizacije, se šteje opravljen izpit; za udeležbo na izobraževanjih, ki jih organizira Inštitut za pridobitev strokovnih nazivov, pa prisotnost na vsaj 75% predavanj.

 

DRUGO DODATNO IZOBRAŽEVANJE S PODROČJA REVIDIRANJA IN REVIDIRANJU SORODNIH STORITEV

 

4. člen

(1) Drugo dodatno izobraževanje s področja revidiranja ali revidiranju sorodnih storitev, ki ga oseba lahko uveljavlja za podaljšanje dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, se lahko opravi na naslednji način:

– z udeležbo ali predavanjem na delavnicah, seminarjih ali konferencah, ki jih organizirajo druge pravne osebe, oziroma na strokovnih srečanjih posameznih sekcij Slovenskega inštituta za revizijo;

– s podiplomskim doktorskim študijem na visokošolskih organizacijah ali z vpisom na izobraževanje za pridobitev naziva, ki ga organizira Inštitut;

– z udeležbo na izobraževanjih, ki jih organizira delodajalec za svoje zaposlene;

– z objavljanjem strokovnih ali znanstvenih prispevkov v domačih ali tujih publikacijah; kot publikacije se za potrebe tega pravilnika ne štejejo tiste, ki izhajajo pogosteje kot enkrat mesečno;

– s prebiranjem strokovnih ali znanstvenih prispevkov v domačih ali tujih publikacijah;

– s sodelovanjem v delovnih skupinah, ki jih ustanovi revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo za izvajanje nalog iz svojih pristojnosti.

(2) Inštitut prizna dodatno izobraževanje:

– iz prve alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da oseba predloži originalno potrdilo o udeležbi na izobraževanju, ki se glasi nanjo, ter dokazilo o trajanju izobraževanja oziroma dokazilo, da je na izobraževanju sodelovala kot predavatelj, in o trajanju predavanja, pri čemer predloži na vpogled gradivo o izobraževanju ter program izobraževanja;

– iz druge alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da oseba predloži uradno potrdilo o opravljenih izpitih, ki ga izda visokošolska organizacija, in sicer v obdobju veljavnosti pooblastila za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, oziroma uradno potrdilo, da je bila na izobraževanju, ki ga organizira inštitut za pridobitev nazivov, prisotna vsaj 75% predvidenih ur izobraževanja;

– iz tretje alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da je delodajalec osebe najavil interno izobraževanje Inštitutu vsaj 14 dni pred njegovo izvedbo, posredoval podatke o predavatelju in program ter trajanje izobraževanja pa tudi gradivo, ki bo uporabljeno na izobraževanju; prav tako mora delodajalec osebe omogočiti predstavniku Inštituta ali Agencije, da na dan izobraževanja s svojo prisotnostjo preverja potek in kakovost izobraževanja; oseba za priznanje izobraževanja predloži tudi potrdilo delodajalca, da se je izobraževanja udeležila;

– iz četrte alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da oseba predloži izvod publikacije, v kateri je bil strokovni ali znanstveni prispevek objavljen, ter predloži besedilo v elektronski obliki, napisano z urejevalnikom MS Word, s čimer omogoči izračun obračunskih strani. Če je oseba soavtor prispevka, se število obračunskih strani zmanjša sorazmerno s številom soavtorjev prispevka;

– iz pete alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da oseba predloži seznam strokovnih ali znanstvenih prispevkov, ki jih je prebrala v obravnavanem obdobju, pri čemer mora v seznamu navesti naslov prispevka, avtorja ter podatke o izvodu publikacije, kjer je prispevek dostopen, da se lahko nedvoumno preveri obstoj posameznega prispevka iz seznama; oseba lahko na ta način pridobi največ polovico potrebnih ur dodatnega izobraževanja, priznanih v okviru drugega dodatnega izobraževanja s področja revidiranja in revidiranju sorodnih storitev.

(3) Inštitut lahko po lastni presoji v posameznih primerih zahteva tudi dodatna dokazila.

 

5. člen

(1) Inštitut priznava dodatne ure izobraževanja na naslednji način:

Oblika dodatnega izobraževanja

Priznano število ur

– ura predavanja na mednarodnem simpoziju ali konferenci

3,5

– ura samostojne izvedbe novega predavanja, za katero je pripravljeno tudi gradivo

3,5

– ura samostojne izvedbe ponovljenega predavanja, za katero že obstaja gradivo, ali ura samostojne izvedbe novega predavanja brez gradiva

3,0

– ura sodelovanja pri novem predavanju, za katero je pripravljeno tudi gradivo

3,0

– ura sodelovanja pri ponovljenem predavanju, za katero že obstaja gradivo, ali ura sodelovanja pri novem predavanju brez gradiva

2,5

– ura udeležbe na simpoziju, konferenci, seminarju, delavnici

1,0

– opravljen izpit podiplomskega študija

6,0

– udeležba na izobraževanju za pridobitev naziva, ki ga podeljuje Inštitut (več kot 75-odstotna prisotnost na predavanjih)

10,0

– obračunska stran avtorja strokovnega ali znanstvenega prispevka, objavljenega v tuji ali domači strokovni ali znanstveni publikaciji.

1,0

– prebran prispevek v domači ali tuji strokovni publikaciji

2,0

 

(2) Za novo predavanje se šteje predavanje, pri katerem je nova vsaj polovica vsebine.

(3) Dobljeno število ur dodatnega izobraževanja se zaokrožuje navzdol na prvo decimalko.

(4) Število ur, ki se priznajo članom delovnih skupin, ki jih ustanovi revizijski svet, le-ta določi za vsako skupino posebej.

(5) Samostojno predavanje ali sodelovanje pri predavanju se šteje za dodatno izobraževanje z oznako A samo v primeru, če je dodatno izobraževanje, v okviru katerega je predavanje izvedeno, označeno z oznako A.

(6) Strokovni ali znanstveni prispevek s področja revidiranja, objavljen v tuji ali domači strokovni publikaciji, se avtorju prizna kot dodatno izobraževanje, označeno z oznako A.

 

PRIZNAVANJE IZOBRAŽEVANJA V PRIMERU DALJ ČASA TRAJAJOČEGA BIVANJA V TUJINI

 

6. člen

(1) Če imetnik dovoljenja biva v tujini neprekinjeno vsaj šest mesecev, ima na podlagi predložitve dokazila o bivanju v tujini pravico uveljavljati izobraževanje, ki se ga je udeležil v tujini, kot dodatno izobraževanje, ki ga organizira Inštitut. Uveljavlja lahko samo izobraževanje, ki se ga je udeležil v času takšnega bivanja v tujini.

(2) Imetnik dovoljenja v primerih iz prvega odstavka tega člena udeležbo na izobraževanju v tujini dokaže tako, da na vpogled predloži:

– potrdilo o udeležbi, ki ga izda izvajalec izobraževanja, ali dokazila o plačilu izobraževanja;

– program izobraževanja in

– gradivo, ki je bilo sestavni del izobraževanja.

(3) Da se izobraževanje šteje za primerno, mora izpolnjevati vsaj tele pogoje:

– nanašati se mora na revidiranje ali revidiranju sorodne storitve;

– izvajalec izobraževanja mora biti na dan izvedbe izobraževanja član IFAC, visokošolska organizacija ali revizijska družba;

– v nobenem primeru se ne prizna izobraževanje, ki je bilo opravljeno v revizijski družbi ali organizaciji, v kateri je bil imetnik dovoljenja zaposlen v času bivanja v tujini (interno izobraževanje).

(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se vsa izobraževanja, ki jih je imetnik dovoljenja uveljavil v državi članici EU za podaljševanje naziva zakoniti revizor (kot je opredeljen v Direktivi 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006), ki ga ima v tej državi, priznajo kot ustrezna. Če imetnik dovoljenja želi za katero od izobraževanj pridobiti oznako A, mora predložiti dokazila iz druge in tretje alineje tretjega odstavka tega člena.

(5) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena se vsa izobraževanja, ki jih je imetnik dovoljenja uveljavil v tretjih državah za podaljševanje naziva, primerljivega nazivu zakoniti revizor, ki ga ima v tej državi, priznajo kot ustrezna, če je sistem izobraževanja za podaljševanje tega naziva skladen z Mednarodnim izobraževalnim standardom 7 iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika. Če imetnik dovoljenja želi za katero od izobraževanj pridobiti oznako A, mora predložiti dokazila iz druge in tretje alineje tretjega odstavka tega člena.

(6) Presojo izpolnjevanja določb tega člena opravlja komisija iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika.

(7) Imetnik dovoljenja mora na zahtevo komisije predložiti dodatna dokazila, če ta oceni, da jih potrebuje pri presoji primernosti izobraževanja.

(8) Komisija lahko od imetnika dovoljenja zahteva overjene prevode dokazil, ki jih potrebuje pri izvajanju nalog po tem členu.

 

NADZIRANJE KAKOVOSTI IZOBRAŽEVANJA

 

6. 7. člen

(1) Nadzor kakovosti izobraževanja izvaja Agencija.

(2) Kakovost presoja z vidika zahtevnosti obravnavane tematike, ustreznosti posredovanega gradiva in kakovosti predavatelja.

(3) Nadzor kakovosti dodatnega izobraževanja, ki ga organizira Inštitut ali delodajalec osebe, ki podaljšuje dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, izvaja Agencija s pregledi izobraževalnih gradiv oziroma s prisotnostjo na izbrani obliki izobraževanja. Agencija organizatorju izobraževanja zaradi zagotovitve prostega mesta na izbranem izobraževanju svojo namero izvedbe nadzora s prisotnostjo na izbrani obliki izobraževanja sporoči najmanj 7 dni pred pričetkom izobraževanja; v nasprotnem primeru organizator izobraževanja ni dolžan zagotoviti ustreznih pogojev za izvajanje nadzora.

(4) Na podlagi ugotovitev Agencija organizatorju izobraževanja lahko posreduje priporočila za dvig kakovosti izobraževanja.

 

PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

 

7. 8. člen

(1) Pravila o najmanjšem številu ur potrebnega dodatnega izobraževanja za podaljšanje dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika ter določbe drugega in tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika, razen pristojnosti komisije revizijskega sveta iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika, se začnejo uporabljati od prvega podaljšanja dovoljenja po uveljavitvi tega pravilnika.

(2) Osebe, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika imetniki dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, se do naslednjega podaljšanja dovoljenja dodatno izobražujejo z oblikami izobraževanj, ki jih priznava ta pravilnik, pri čemer:

– morajo za podaljšanje dovoljenja za opravljanje nalog zagotoviti najmanj 60 ur dodatnega izobraževanja;

– se točke dodatnega izobraževanja, ki jih je oseba pridobila v skladu s Pravilnikom o priznanju dodatnega izobraževanja za pooblaščene revizorje in revizorje z dne 7. novembra 2002, spremenijo v ure v razmerju ena ura za eno točko;

– mora oseba najmanj polovico od zahtevanih 60 ur dodatnega izobraževanja opraviti z izobraževanjem, ki mu Inštitut v skladu s tem pravilnikom dodeli oznako A;

– lahko oseba največ polovico od zahtevanih 60 ur dodatnega izobraževanja opravi z oblikami dodatnega izobraževanja, ki ga organizira Inštitut, ali z drugimi oblikami dodatnega izobraževanja, opredeljenimi v 4. členu tega pravilnika, razen oblike iz pete alineje prvega odstavka 4. člena tega pravilnika;

– se dodatno izobraževanje z oznako A, ki ga je oseba opravila v skladu s Pravilnikom o priznanju dodatnega izobraževanja za pooblaščene revizorje in revizorje z dne 7. novembra 2002, prizna za dodatno izobraževanje z oznako A tudi po tem pravilniku.

(3) Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o priznanju dodatnega izobraževanja za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog revizorja in pooblaščenega revizorja z dne 7. novembra 2002.

(4) Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o priznanju dodatnega izobraževanja za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja (Uradni list RS, št. 09/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

 

KONČNA DOLOČBA

 

6. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 



[1] Continuing Professional Development: A Program of Lifelong Learning and Continuing Development of Professional Competence.

 

Na vrh