Podjetniško usposabljanje in vodenje projektov

BILANS TRADE d.o.o.

www.Bilans.si; www.SuperDavki.com; www.DavcnaKnjiznica.com; www.Davkoplacevalci.com; www.DDVpoznavalec.si

info@bilans.si

tel. (02) 23-111-10; fax. (02) 23-111-20, 23-111-21

 

 

GRADIVO ZA SEMINAR

 

DAVČNA »REK-VOLUCIJA«

po 01.01.2014

 

Birokracija nad razumom!?

 

 

Predavatelj:

Matjaž Kodrič, univ.dipl.ekon.

 

Maribor, Ljubljana

januar 2014

                                                                                                                                                      

Vsakršno razmnoževanje in objavljanje gradiva ali izsekov iz gradiva brez dovoljenja avtorja oz. organizatorja izobraževanja ni dovoljeno!

 

§  UVOD

 

 

·          Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F in 113/13-ZDavP-2G.

·          Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu, Uradni list RS, št. 37/08, 64/08, 62/09, 22/10, 109/10, 107/12, 32/13, 85/13 in 108/13 – v nadaljevanju: Pravilnik-REK.

 

Pravilnik-REK je bil v letu 2013 spremenjen in dopolnjen dvakrat (2x) – UL RS, št. 85/13 in 108/13.

 

Zakonska podlaga za poročanje po Pravilnik-REK je 57. člen ZDavP-2.

 

(obračun davčnega odtegljaja)

            (1) Če je s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju določeno, da davek za davčnega zavezanca izračuna, odtegne in plača plačnik davka (v nadaljnjem besedilu: davčni odtegljaj), plačnik davka izračuna davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka izračuna davek na podlagi ugotovljene davčne osnove, davčnih olajšav in davčne stopnje.

            (2) Obliko obračuna davčnega odtegljaja, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izračun in nadzor pravilnosti izračuna davčnega odtegljaja, predpiše minister, pristojen za finance.

            (3) Plačnik davka izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj po davčnih stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti, kot je določen v zakonu o obdavčenju ali v tem zakonu.

            (4) Plačnik davka mora predložiti obračun davčnih odtegljajev pristojnemu davčnemu organu na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavčenju.

            (5) Plačnik davka mora predložiti podatke iz obračuna davčnega odtegljaja tudi davčnemu zavezancu na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavčenju.

            (6) 52., 53., 54. in 55. člen tega zakona se uporabljajo tudi za obračun davčnega odtegljaja.[1]

            (7) Če plačnik davka predloži davčnemu organu popravljen obračun davčnega odtegljaja, mora tudi davčnemu zavezancu predložiti nove podatke iz obračuna davčnega odtegljaja o dohodku, o odtegnjenem in plačanem davčnem odtegljaju ter druge podatke, ki vplivajo na višino davčnega odtegljaja, če so ti podatki v popravljenem obračunu davčnega odtegljaja drugačni od podatkov v obračunu davčnega odtegljaja, ki se je popravljal.

 

57. člen ZDavP-2 v osnovi ureja obračun davčnega odtegljaja, tj. davke, vendar se uporablja tudi za obvezne prispevke za socialno varnost (PSV).

 

ZDavP-2

352. člen

(izračun prispevkov)

ò     ò     ò

Pravilnik-REK

 

353. člen

(predložitev obračuna prispevkov in rok za plačilo)

 

G  Pravilnik-REK ne ureja poročanja v OPSVZ in OPSVL (obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike oz. družbenike-poslovodne osebe).

 

 

I.  PREGLED SPREMEMB PRAVILNIK-REK

 

I.1      Kaj ni spremenjeno ?

 

Vrste podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev:

·         zbirni podatki – t. i. REK;

·         podatki izkazani individualno po davčnem zavezancu – t. i. i-REK.

 

Vrste REK

 

Način predložitve:             v elektronski obliki po sistemu eDavki.

 

Obračun prispevkov:        se opravi v obračunu davčnih odtegljajev.

 

V REK do nadaljnjega še vedno ni treba poročati o plačanih prispevkih in davkih. Poročanje o plačanih prispevkih v i-REK je bilo ukinjeno s 01.01.2013 na podlagi drugega odstavka 412. člena ZPIZ-2, po katerem:

−        podatke o obračunanih prispevkih ter o plačilih prispevkov po posameznem zavarovancu ZPIZ-u zagotavlja DURS;

−        se natančnejši način in roki pošiljanja podatkov uredijo z zakonom, ki ureja matično evidenco – zveza: ZMEPIZ-1.

 

Več o novi ureditvi zagotavljanja podatkov o plačanih prispevkih na relaciji »izplačevalec dohodka – DURS« skladno z ZMEPIZ-1 v nadaljevanju v poglavju VI.

 

 

I.2      Spremembe in dopolnitve Pravilnik-REK iz UL RS, št. 85/13

 

Veljava / uporaba:

-         od 1. novembra 2013 naprej;

-         za nekatere izrecno določene podatke je določeno, da se izpolnjujejo/poročajo komaj od 1. januarja 2014 naprej.

 

Razlogi za spremembe in dopolnitve so:

 

ZIUPTDSV 2. člen

 

Spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb  – začetek uporabe 1. november 2013.

 

ZPIZ-2 18. člen

 

Obvezno zavarovanje PIZ pri opravljanju dela in storitev v drugem pravnem razmerju – začetek uporabe 1. januar 2014.

 

ZZVZZ – novela ZZVZZ-M, UL RS, št. 91/13

 

Spremenjena ureditev plačevanja t. i. pavšala ZZ po 5. točki 17. člena v povezavi s četrto alinejo 2. odstavka 55. člena in 3. odstavkom 57. člena ZZVZZ. Plačevanje pavšala ZZ je iz pogodb o delu »razširjeno« na vsa druga pravna razmerja, pri katerih se plačilo na podlagi zakona o dohodnini šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek, če oseba na podlagi tega dela ni zavarovana za poškodbo pri delu oziroma poklicno bolezen na podlagi drugih točk 17. člena, 16. ali 18. členu ZZVZZ. Prispevna stopnja je zvišana iz 0,30 % na 0,53 %.

 

Spremenjena ureditev se uporablja za izplačila od 1. februarja 2014 naprej.

 

 

Povečan davčni nadzor pravilnosti izračuna davčnega odtegljaja

 

Za potrebe izvajanja davčnega nadzora bo treba dodatno poročati o podatkih, ki vplivajo na osnovo za izračun davčnega odtegljaja dohodnine, npr. davčna osnova, zneski, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, olajšave.

 

Začetek uporabe:   1. januar 2014

 

 

I.3      Spremembe in dopolnitve Pravilnik-REK iz UL RS, št. 108/13

 

Veljava in uporaba:

−       od 1. januarja 2014 naprej;

−       spremembe vezane na začetek uporabe določenih členov novele ZZVZZ-M se bodo dejansko začele uporabljati (izvajati) 1. februarja 2014.

 

Razlogi za spremembe in dopolnitve so:

 

ZZVZZ – novela ZZVZZ-M, UL RS, št. 91/13

 

·          sprememba 50. člena ZZVZZ:  vezava osnove za obračun prispevkov ZZ za delavce na osnovo PIZ

 

·          nov 55.a člen ZZVZZ, prvi odstavek prva alineja in drugi odstavek: nov prispevek ZZ »iz bruto« po prispevni stopnji 6,36 % za dohodke iz drugega pravnega razmerja, če/kadar oseba na podlagi tega dohodka ni obvezno zavarovana za ZZ; člen se ne uporablja za delo preko študentskih servisov

 

Začetek veljavnosti:  6. november 2013.

Začetek uporabe:  za izplačila od 1. februarja 2014 naprej (op.: za plačila (dohodke, ki se izplačujejo) ne velja drugi del pravila o začetku uporabe »oziroma obračunska obdobja po 1. februarju 2014«.)

 

ZDoh-2 – novela ZDoh-2M, UL RS, št. 93/13

 

·          dopolnjen četrti odstavek 41. člena ZDoh-2: priznavanje obveznih prispevkov »iz bruto« po 18. členu ZPIZ-2 in novem 55.a členu ZZVZZ kot odbitne postavke pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja – začetek uporabe 1. januar 2014

 

·          spremenjena 9. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2:  vštevanje odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja – začetek uporabe 1. januar 2014

 

·          nova 11. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2:  vštevanje odpravnine pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja – začetek uporabe 1. januar 2014

 

·          črtanje drugega odstavka 112. člena ZDoh-2:  osebna olajšava rezidenta po dopolnjenem 65. letu starosti – začetek uporabe 1. januar 2014

 

·          sprememba sedmega in osmega odstavka 127. člena ZDoh-2 izračun akontacije dohodnine pri določenih oblikah izplačil iz obveznega zavarovanja (uskladitev z določbami ZPIZ-2, dopolnitev glede na ugotovitve v zvezi z izvajanjem)

 

 

ZMEPIZ-1 – Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja

 

·          115. člen:  vštevanje odpravnine pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas v osnovo za obračun prispevkov – začetek uporabe 1. januar 2014

 

 

Druge spremembe povezane z »dograjevanjem« sistema poročanja o obračunanih prispevkih

 

 

I.4      Spremembe in dopolnitve Pravilnik-REK iz UL RS, št. 85/13 – VSEBINA

 

ZIUPTDSV 2. člen – spodbuda za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb

 

·          Pravilnik-REK -> Priloga 1 -> poglavje A. Prikaz zbirnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov – pojasnila v zvezi z vsebino podatkov -> točka 1.1.3

 

REK-1 -> III. Osnove za izračun prispevkov delodajalcev za socialno varnost -> novo polje 314 – na njega se veže novo polje v i-REK A022.

 

REK-1

i-REK

 

 

ZPIZ-2 18. člen - drugo pravno razmerje

 

Nove šifre vrst dohodkov v REK-2.

 

 

 

ZPIZ-2 18. člen - drugo pravno razmerje

(+)

Novela ZZVZZ-M - sprememba 5. točke 17. člena ZZVZZ

 

·          Pravilnik-REK -> Priloga 1 -> poglavje A. Prikaz zbirnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov – pojasnila v zvezi z vsebino podatkov -> točka 1.4.2 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

 

REK-2 –> III. Prispevki za socialno varnost: spremenjen opis obstoječih polj (221, 222) in eno novo polje (223).

 

 

 

 

Povečan davčni nadzor pravilnosti izračuna davčnega odtegljaja

 

·         Pravilnik-REK -> Priloga 1 -> poglavje A. Prikaz zbirnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov – pojasnila v zvezi z vsebino podatkov -> točka 1.1.1. Splošna navodila -> spremenjen drugi odstavek in nov tretji odstavek

 

      »Podatke na predpisan način predložijo davčnemu organu vsi plačniki davka (tudi samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki opravljajo dejavnost), ki izplačujejo dohodke iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: izplačevalci). Izplačevalci prikažejo podatke o izplačanih dohodkih iz delovnega razmerja, ki se vštevajo v davčno osnovo in od katerih se skladno z ZDoh-2 izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj kot akontacija dohodnine. Podatke za izplačane dohodke, če so izplačani v višini, ki se ne všteva v davčno osnovo oziroma se od njih ne plačujejo prispevki za socialno varnost, izplačevalci prikažejo na Prikazu individualnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, skupaj s podatki, ki se vštevajo v davčno osnovo in od katerih se skladno z ZDoh-2 izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj.«

 

      Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Če so dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, izplačani samostojno, izplačevalec predloži individualne podatke iz obračuna davčnih odtegljajev, na zbirnem Obračunu davčnih odtegljajev pa izpolni le podatke o izplačevalcu in podatke o vrsti dohodka. O teh dohodkih, se poroča enkrat mesečno, skupno za vse dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, najkasneje zadnji dan meseca, v katerem so bili izplačani.«

 

Navedeno pomeni, da je izplačevalec (plačnik davka) pri izplačilih dohodkov iz delovnega razmerja (ne pa tudi pri izplačilih dohodkov, ki so iz delovnega razmerja) od 1. januarja 2014 naprej dolžan poročati tudi o zneskih, ki se skladno z ZDoh-2 oziroma Uredbo … ne vštevajo v davčno osnovo, npr. povračilo prehrane med delom, prevoz na delo in z dela, stroški službenih poti …

 

·          Pravilnik-REK -> Priloga 1 -> poglavje B. Prikaz individualnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov – pojasnila v zvezi z vsebino predloženih podatkov -> spremenjena točka 1.1 Podatki, ki jih za posameznega davčnega zavezanca – prejemnika dohodka oziroma zavarovanca izplačevalci sporočajo ob vsakem izplačilu

 

i-REK »Podatki o davčnem zavezancu« – polja A00x

−     spremembe UL RS, št. 85/13:  5 novih polj + 5 obstoječih polj = 10 polj

 

i-REK »Posebni podatki« – polja A01x – A02x

−        spremembe UL RS, št. 85/13:  2 novi polji + 11 obstoječih polj = 13 polj

 

i-REK »Podatki o nepremičninah« – polje A030

−        novo polje »Identifikator vrste premoženja«

−        podatki se vpisujejo za dohodke iz oddajanja premoženja v najem, izplačane od 1. januarja 2014 naprej

 

i-REK »Podatki o dohodku« – polja A07X, A08X, A09X

−     spremembe UL RS, št. 85/13:      ni sprememb

 

i-REK »PODATKI ZA IZRAČUN DAVČNEGA ODTEGLJAJA« – polja Vxx

−        nov sklop - 2 polji - podatki se vpisujejo za dohodke izplačane od 1. januarja 2014 naprej

−        V01 Podatki o vzdrževanih družinskih članih – otroci

−        V02 Podatki o vzdrževanih družinskih članih – ostali

 

i-REK »IZRAČUN DAVČNEGA ODTEGLJAJA« - polja Dxx

−        nov sklop – 12 polj – D01 do D12

 

i-REK »DODATNI PODATKI – DOHODKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA« - polja Bxx

−        nov sklop – 17 polj - B01 do B17

−        podatki se vpisujejo za dohodke izplačane od 1. januarja 2014 naprej

 

 

I.5      Spremembe in dopolnitve Pravilnik-REK iz UL RS, št. 108/13 – VSEBINA

 

Novela ZZVZZ-M – spremenjen 50. člen ZZVZZ

 

·          Pravilnik-REK -> Priloga 1 -> poglavje A. Prikaz zbirnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov – pojasnila v zvezi z vsebino podatkov -> točka 1.1.2 Opis podatkov -> sprememba opisa polja 104

·          Pravilnik-REK -> Priloga 1 -> Poglavje B. Prikaz individualnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov - pojasnila v zvezi z vsebino predloženih podatkov -> točka 1.1 Podatki, ki jih za posameznega davčnega zavezanca - prejemnika dohodka oziroma zavarovanca izplačevalci sporočajo ob vsakem izplačilu -> sprememba opisa polja A062-P2

 

REK-1

 

i-REK –> A062 Osnova za prispevek – P2

 

Polje 104 se izpolnjuje, če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižja od najnižje osnove za plačilo prispevkov, ki jo določa 144. člen ZPIZ-2. V tem primeru se vpiše znesek razlike med plačo/nadomestilom plače in najnižjo osnovo.

 

Pri izplačilih od 1. februarja 2014 naprej se od najnižje osnove določene z ZPIZ-2 poleg prispevkov PIZ, SV in ZAP obračunajo tudi prispevki ZZ!

 

Osnovo za obračun prispevka ZZ za delavce določa 50. člen ZZVZZ, ki je bil spremenjen z novelo ZZVZZ-M. Za izplačila do 1. februarja 2014 še velja, da je osnova za prispevke ZZ bruto plača oziroma bruto nadomestilo plače. Za izplačila od 1. februarja 2014 naprej pa se osnova za ZZ določa tako:

·          Prispevki za zavarovance iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona (op. delavci iz 1. do 3. točke 15. člena ZZVZZ) se plačujejo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

·          Če se prispevek plačuje od najnižje osnove, je zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na razliko med najnižjo osnovo za plačilo prispevka in plačo ali nadomestilom plače delavca.

 

G  Spremenjen 50. člen ZZVZZ ne spreminja ureditve plačevanja prispevka ZZ »iz bruto« pri neplačani odsotnosti (podaljšanem zavarovanju po 132. členu ZPIZ-2). Tudi od 1. februarja 2014 naprej velja za prispevek ZZ enako, kot to velja do 1. februarja 2014, tj. pri neplačani odsotnosti zavezanec za plačilo vseh prispevkov »iz bruto« delavec.

 

 

ZZVZZ – spremenjeno izvajanje obračunavanja prispevka ZZ za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pri neplačani odsotnosti

 

REK-1

 

Spremenjen opis polja 303:

»Od te osnove se plačajo prispevki delodajalca za socialno varnost.«

 

Zaradi te spremembe bo pri neplačani odsotnosti potrebno plačati tudi ZZ za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Pred spremembo je v opisu polja bilo določeno, da se plačajo prispevki delodajalca za PIZ, ZZ, SV in ZAP, prispevek ZZ za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa se ne plača.

 

 

Novela ZZVZZ-M – 55.a člen

 

·          Pravilnik-REK -> Priloga 1 -> poglavje A. Prikaz zbirnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov – pojasnila v zvezi z vsebino podatkov -> točka 1.4.2 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

 

REK-2 -> III. Prispevki za socialno varnost: novo polje »224 Prispevek delojemalca za zdravstveno zavarovanje«.

 

Podatek v 224 se vpisuje za dohodke, izplačane od 1. februarja 2014 naprej.

 

·         Pravilnik-REK -> Priloga 1 -> poglavje B. Prikaz individualnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov – pojasnila v zvezi z vsebino predloženih podatkov -> točka 1.1 Podatki, ki jih za posameznega davčnega zavezanca – prejemnika dohodka oziroma zavarovanca izplačevalci sporočajo ob vsakem izplačilu

 

V i-REK je dodano novo polje A024

 

Namen A024 je »razkriti«, ali izplačilo dohodka iz drugega pravnega razmerja podlega prispevku ZZ 6,36 % »iz bruto« po 55.a členu ZZVZZ.

 

ZZ 6,36 % »iz bruto« po 55.a člen ZZVZZ se plača (samo takrat), če je oseba obvezno zavarovana za ZZ kot:

−    zavarovanec iz 15. člena ZZVZZ;       ali

−    družinski član skladno z 20. členom ZZVZZ po osebi, ki je zavarovanec iz 15. člena ZZVZZ.

 

 

Druge spremembe povezane z »dograjevanjem« sistema poročanja o obračunanih prispevkih

 

·         Pravilnik-REK -> Priloga 1 -> poglavje B. Prikaz individualnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov – pojasnila v zvezi z vsebino predloženih podatkov -> točka 1.1 Podatki, ki jih za posameznega davčnega zavezanca – prejemnika dohodka oziroma zavarovanca izplačevalci sporočajo ob vsakem izplačilu

 

V i-REK je dodano novo polje A025.

 

Novela ZDoh-2M - dopolnjen četrti odstavek 41. člena ZDoh-2 – priznavanje obveznih prispevkov »iz bruto« kot odbitne postavke pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja

 

·          Pravilnik-REK -> Priloga 1 -> poglavje A. Prikaz zbirnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov – pojasnila v zvezi z vsebino podatkov, točka 1.4.2 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja -> sprememba opisa polja 107

 

REK-2

 

V 107 se vpiše znesek davčne osnove od dohodkov iz zaporedne številke 101, od katerih se odtegne in plača davčni odtegljaj, zmanjšan za priznane normirane stroške in obvezne prispevke za socialno varnost delojemalca ki jih je dolžan plačati delojemalec (PIZ »iz bruto« po 18. členu ZPIZ-2, ZZ »iz bruto« po 55.a členu ZZVZZ). V znesek se ne vključujejo dohodki pod zaporedno številko 104.

 

 

Novela ZDoh-2M - spremenjena 9. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 - odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi

(+)

Novela ZDoh-2M – nova 11. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 -  odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas

(+)

ZMEPIZ-1 – 115. člen – odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas

 

·         Pravilnik-REK -> Priloga 1 -> poglavje A. Prikaz zbirnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov – pojasnila v zvezi z vsebino podatkov -> točka 1.1.2 Opis podatkov -> sprememba v opisu polj 111 in 112

 

REK-1

 

V opisu polja 111 je spremenjena druga alineja in za drugo alinejo dodana nova tretja alineja.

 

Spremenjena druga alineja: 

»– odpravnina iz poslovnih razlogov, odpravnina iz razloga nesposobnosti«

 

Nova tretja alineja:

»– odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas« 

 

REK-1

 

V opisu polja 112 sta spremenjeni druga in tretja alineja.

 

Spremenjena druga alineja:

»- odpravnina iz poslovnih razlogov, odpravnina iz razloga nesposobnosti«

 

Vpiše se znesek izplačanega dohodka v delu, od katerega se v skladu z ZDoh-2 plačuje dohodnina.

 

Spremenjena tretja alineja:

»- odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas«

 

Vpiše se znesek izplačanega dohodka v delu, od katerega se v skladu z ZDoh-2 plačuje dohodnina.

 

 

·         Pravilnik-REK -> Priloga 1 -> poglavje B. Prikaz individualnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov – pojasnila v zvezi z vsebino predloženih podatkov -> točka 1.1 Podatki, ki jih za posameznega davčnega zavezanca – prejemnika dohodka oziroma zavarovanca izplačevalci sporočajo ob vsakem izplačilu

 

i-REK: novo polje B09a

 

 

Novela ZDoh-2M – črtanje drugega odstavka 112. člena ZDoh-2, sprememba sedmega in osmega odstavka 127. člena ZDoh-2

 

·          Pravilnik-REK -> Priloga 1 -> poglavje B. Prikaz individualnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov – pojasnila v zvezi z vsebino predloženih podatkov -> točka 1.1 Podatki, ki jih za posameznega davčnega zavezanca – prejemnika dohodka oziroma zavarovanca izplačevalci sporočajo ob vsakem izplačilu

 

i-REK

Sprememba opisa polja D05 – podatek se ne vpisuje.

Sprememba naziva polja D10.

 

 

 

 

II.      POROČANJE V REK-1

 

II.1       REK-1 polje 104 - Razlika do najnižje osnove za plačilo prispevkov

 

 

Delodajalec je delavcu za mesec januar 2014 v svoje breme (tj. ne gre za refundacijo) dolžan izplačati bruto nadomestilo plače v višini 700,00 EUR. Izplačilo je opravljeno:

varianta 1:     v februarju 2014,

varianta 2:     31. januarja 2014.

 

Druge predpostavke za obračun:

−        minimalna plača za januar 2014 znaša 800,00 EUR;

−        ni drugih dohodkov, ki bi se vštevali v osnovo za dohodnino oziroma prispevke;

−        ni drugih posebnosti, ki vplivajo na obračun dohodnine in/ali prispevkov (npr. detaširani delavec, bonitete, oprostitev plačila prispevkov, prispevna stopnja ZAP »na bruto« …).

 

 

 

Varianta 1:    izplačilo v februarju 2014

 

 

 

 

Varianta 2:    izplačilo 31. januarja 2014

 

 

 

 

Vpisovanje v REK-1 / i-REK - Varianta 1: izplačilo v februarju 2014

 

REK-1

 

 

 

 

 

i-REK

 

G  !!Znesek prispevkov »iz bruto«, ki se ne odtegne od dohodka, se v i-REK vpisuje med prispevke za socialno varnost v breme delodajalca!!

 

 

II.2       REK-1 - polji 111 in 112

Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi

 

Pravilen obračun obveznih prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine od izplačil odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteva poznavanje določb ZPIZ-2, ZDoh-2 in ZDR-1.

 

144. člen

(osnove za osebe v delovnem razmerju)

            (1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 14. člena tega zakona je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi.

            […]

            (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se prispevki plačujejo od:

            - zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;

            […]

------------------------------------------------------------------------------------------

ZDoh-2

44. člen

(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo)

            (1) V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo:

            […]

            […]

            (4) Če delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 6., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka in drugega odstavka tega člena v višini, ki presega znesek, naveden v navedenih točkah in odstavkih kot neobdavčen, se znesek posameznega dohodka v delu, ki presega znesek, ki je določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

------------------------------------------------------------------------------------------

ZDR-1

108. člen

(odpravnina)

            (1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

            (2) Delavcu pripada odpravnina v višini:

            – 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

            –  1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

            – 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

            (3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

            (4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

            […]

106. člen

(pravica do odpravnine)

            Delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave, imajo pravico do odpravnine po 108. členu tega zakona.

 

107. člen

(drugi primeri prenehanja delodajalca)

            (1) V drugih primerih prenehanja delodajalca lahko delo­dajalec v skladu z določbami tega zakona o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, redno odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem s 30-dnevnim odpovednim rokom.

            (2) Delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi po prejšnjem odstavku, imajo pravico do odpravnine po 108. členu tega zakona.

 

 

Ker je pri odpravninah zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi osnova za prispevke vezana na davčno osnovo za dohodnino, obstajata dve kombinaciji obračuna dajatev:

−        dohodnina DA – prispevki DA;

−        dohodnina NE – prispevki NE.

 

 

kombinacija 1:  dohodnina DA -  prispevki DA

 

Delodajalec je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

 

Druge predpostavke za obračun:

−        delavec ima pravico do odpravnine skladno z določili prvega in drugega odstavka 108. člena ZDR-1;

−        delavec je bil pri delodajalcu zaposlen 23 let;

−        delavčeva mesečna (bruto) plača znaša 2.000 EUR;

−        povprečna mesečna plača v Sloveniji - PMPS znaša 1.526,11 EUR;

−        delavec od delodajalca ali osebe, ki je povezana z delodajalcem pred to odpravnino ni prejel nobene druge odpravnine zaradi odpovedi pogodbe;

−        delavec z delodajalcem ni povezana oseba.

 

Višina odpravnine

 

 

 

Obračun dohodnine in prispevkov

 

Odpravnina ustreza temeljnemu pogoju iz 9. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (odpravnina zaradi odpovedi - pravica iz delovnega razmerja - pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih - višina kot je določena zaradi odpovedi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti - delodajalec je odpravnino dolžan izplačati na podlagi Zakona o delovnih razmerjih), vendar presega 10x PMPS (10 x 1.526,11 EUR = 15.261,10 EUR), zato se všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za prispevke v presežku nad zneskom 10x PMPS, tj. v znesku 72,23 EUR.

 

 

Vpisovanje v REK-1 / i-REK

 

REK-1

 

 

 

 

 

 

i-REK

 

G  Če bi delavec pred izplačilom odpravnine od delodajalca ali osebe, ki je povezana z delodajalcem že prejel kakšno odpravnino zaradi odpovedi pogodbe,

ali

če bi bil delavec z delodajalcem povezana oseba,

bi se odpravnina tudi v celoti vštevala v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za prispevke.

 

 

kombinacija 2:  dohodnina NE -  prispevki NE

 

Delodajalec je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

 

Druge predpostavke za obračun:

−        delavec ima pravico do odpravnine skladno z določili prvega in drugega odstavka 108. člena ZDR-1;

−        delavec je bil pri delodajalcu zaposlen 6 let;

−        delavčeva mesečna (bruto) plača znaša 1.000 EUR;

−        povprečna mesečna plača v Sloveniji - PMPS znaša 1.526,11 EUR;

−        delavec od delodajalca ali osebe, ki je povezana z delodajalcem pred to odpravnino ni prejel nobene druge odpravnine zaradi odpovedi pogodbe;

−        delavec z delodajalcem ni povezana oseba.

 

Višina odpravnine

 

 

 

Obračun dohodnine in prispevkov

 

Odpravnina ustreza temeljnemu pogoju iz 9. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (odpravnina zaradi odpovedi - pravica iz delovnega razmerja - pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih - višina kot je določena zaradi odpovedi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti - delodajalec je odpravnino dolžan izplačati na podlagi Zakona o delovnih razmerjih) in ne presega 10x PMPS (10 x 1.526,11 EUR = 15.261,10 EUR), zato se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in posledično tudi ne v osnovo za prispevke.

 

Poročanje v REK-1 / i-REK

 

Če se odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi izplača v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja:

 

·          skupaj s plačo, se odpravnina poroča:

−        v REK-1 skupaj s plačo z uporabo šifre vrste dohodka 1001 Plača in nadomestilo plače;

−        v i-REK v polju B09 Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi; vpiše se neobdavčen znesek.

 

·          po datumu opravljenega izplačila plač, se odpravnina poroča:

−        v REK-1 z uporabo šifre vrste dohodka 1190 Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo;

−        v i-REK v polju B09 Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi; vpiše se neobdavčen znesek.

 

G  Če bi delavec pred izplačilom odpravnine od delodajalca ali osebe, ki je z delodajalcem povezana oseba, že prejel kakšno odpravnino zaradi odpovedi pogodbe,

ali

če bi bil delavec z delodajalcem povezana oseba,

bi se odpravnina v celoti vštevala v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za prispevke.

 

 

II.3       REK-1 - polji 111 in 112

Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas

 

Pravilen obračun obveznih prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine od izplačil odpravnin zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas zahteva poznavanje določb ZMEPIZ-1[6], ZDoh-2 in ZDR-1.

 

 

ZMEPIZ-1

115. člen

(odpravnina zaradi prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas

in uskladitev statusa zavarovanca)

            (1) Ne glede na določbo prvega odstavka 144. člena ZPIZ-2 se do ureditve v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne šteje znesek odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne plačuje dohodnina.

            […]

------------------------------------------------------------------------------------------

G Nova 11. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se uporablja od 1. januarja 2014 naprej! G

 

ZDoh-2

44. člen

(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo)

            (1) V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo:

            […]

            11. odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, vendar največ do višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina zaradi prenehanja vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu  ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba   in   odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.

            […]

            (4) Če delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 6., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka in drugega odstavka tega člena v višini, ki presega znesek, naveden v navedenih točkah in odstavkih kot neobdavčen, se znesek posameznega dohodka v delu, ki presega znesek, ki je določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

------------------------------------------------------------------------------------------

ZDR-1

79. člen

(splošno)

            (1) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katere­ga je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

            […]

            (3) Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas po prvem odstavku tega člena, ima pravico do odprav­nine. Pravice do odpravnine iz prejšnjega stavka nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

            (4) Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

            (5) V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega stavka, povečane za soraz­merni del odpravnine iz prejšnjega stavka za vsak mesec dela.

            (6) Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za do­ločen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu. V tem primeru ne velja omejitev iz petega odstavka 55. člena tega zakona.

            (7) Delavec nima pravice do odpravnine po tretjem ozi­roma petem odstavku tega člena v primeru, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponu­dil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

 

 

Ker je pri odpravninah zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas osnova za prispevke od 1. januarja 2014 vezana na davčno osnovo za dohodnino, obstajata dve kombinaciji obračuna dajatev:

−        dohodnina DA – prispevki DA,

−        dohodnina NE – prispevki NE.

 

V letu 2013 je obstajala samo kombinacija »dohodnina DA – prispevki DA«.

 

 

kombinacija 1:  dohodnina DA – prispevki DA

 

Delodajalec je delavcu dolžan izplačati odpravnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

 

Druge predpostavke za obračun:

−        delavec ima pravico do odpravnine skladno z določili 79. člena ZDR-1;

−        delavec je bil pri delodajalcu za določen čas zaposlen 2 meseca;

−        delavčeva mesečna (bruto) plača za polni delovni čas znaša 1.000 EUR;

−        povprečna mesečna plača v Sloveniji - PMPS znaša 1.526,11 EUR;

−        delavec je od delodajalca pred tem že enkrat prejel odpravnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

 

Višina odpravnine

 

 

Obračun dohodnine in prispevkov

 

Odpravnina sicer ustreza temeljnemu pogoju iz 11. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas - pravica iz delovnega razmerja - pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih - višina, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi Zakona o delovnih razmerjih) in tudi ne presega 3x PMPS (3 x 1.526,11 EUR = 4.578,33 EUR), vendar je delavec od delodajalca pred tem enkrat že prejel odpravnino zaradi odpovedi pogodbe za določen čas, zato se ta odpravnina v celoti všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za prispevke.

 

Vpisovanje v REK-1 / i-REK

 

REK-1

 

 

 

 

 

i-REK

 

G  Enako kot v prikazanem zgledu (tj. odpravnina se v celoti všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za prispevke) se obravnavata tudi primera:

 

-      delavec je od delodajalca ali od osebe, ki je z delodajalcem povezana oseba, pred tem že enkrat (ali večkrat) prejel odpravnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas;

in

-      delavec je z delodajalcem povezana oseba.

 

kombinacija 2:  dohodnina NE – prispevki NE

 

Delodajalec je delavcu dolžan izplačati odpravnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

 

Druge predpostavke za obračun:

−        delavec ima pravico do odpravnine skladno z določili 79. člena ZDR-1;

−        delavec je bil pri delodajalcu za določen čas zaposlen 2 meseca;

−        delavčeva mesečna (bruto) plača za polni delovni čas znaša 1.000 EUR;

−        povprečna mesečna plača v Sloveniji - PMPS znaša 1.526,11 EUR;

−        delavec od delodajalca ali osebe, ki je povezana z delodajalcem pred to odpravnino ni prejel nobene druge odpravnine zaradi prenehanja pogodbe za določen čas;

−        delavec z delodajalcem ni povezana oseba.

 

Višina odpravnine

 

 

Obračun dohodnine in prispevkov

 

Odpravnina ustreza temeljnemu pogoju iz 11. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas - pravica iz delovnega razmerja - pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih - višina, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi Zakona o delovnih razmerjih) in tudi ne presega 3x PMPS (3 x 1.526,11 EUR = 4.578,33 EUR), zato se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in posledično tudi ne v osnovo za prispevke.

 

Vpisovanje v REK-1 / i-REK

 

Če se odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas izplača v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja:

·          skupaj s plačo, se odpravnina poroča:

−        v REK-1 skupaj s plačo z uporabo šifre vrste dohodka 1001 Plača in nadomestilo plače;

−        v i-REK v polju B09a Odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas; vpiše se neobdavčen znesek;

·          po datumu opravljenega izplačila plač, se odpravnina poroča:

−        v REK-1 z uporabo šifre vrste dohodka 1190 Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo;

−        v i-REK v polju B09a Odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas; vpiše se neobdavčen znesek.

 

 

II.4       REK-1 polje 314 - Oprostitev plačila prispevkov po ZIUPTDSV

 

 

Delodajalec je v mesecu decembru 2013 sklenil pogodbo o zaposlitvi z delavcem, v zvezi s katero izpolnjuje vse pogoje za uveljavljanje oprostitve plačila (vseh) prispevkov »na bruto« skladno z 2. členom ZIUPTDSV.

 

Druge predpostavke za obračun:

−        bruto plača (osnova + dodatki) delavca znaša 1.000,00 EUR;

−        obračun plače za januar 2014;

−        ni drugih posebnosti, ki vplivajo na obračun dohodnine in/ali prispevkov (npr. detaširani delavec, bonitete, oprostitev plačila prispevkov, prispevna stopnja ZAP »na bruto« …).

 

Obračun prispevkov

 

 

 

 

 

Vpisovanje v REK-1 / i-REK

 

REK-1

 

 

 

 

 

 

i-REK

 

 

G  V i-REK polja A071-A075 in A081-086 se vpisujejo zneski vseh obračunanih prispevkov, tj. tistih, ki jih je treba plačati na vplačilne račune kot tudi tistih, za katere velja oprostitev plačila.

 

 

 

III.     POROČANJE V REK-1 –> i-REK

 

Začetek uporabe: 1. januar 2014

 

A001 do A005

 

 

A003a - Priimek davčnega zavezanca se ne izpolnjuje v primeru izplačil, ki pripadajo agrarni skupnosti.

 

A004b, A004c, A004d

Če je oseba iz države D (npr. Hrvaške) in je nerezident Slovenije, prebiva pa v drugi državi (npr. v Avstriji), se vpiše naslov/kraj/država, kjer nerezident prebiva, in ne naslov (in kraj), ki ga ima oseba v državi, v kateri je rezident.

 

A011 do A025

 

 

 

 

 

Podatki o izplačanih dohodkih:  V01 in V02, D001 do D12 in B01 do B17

 

 

 

Dodatni podatki o izplačanih dohodkih:  V01 in V02

 

 

Kdo je vzdrževan družinski član je opredeljeno v ZDoh-2:

−        oseba, ki ima v Sloveniji prijavljeno prebivališče;

−        državljan Republike Slovenije;

−        državljan države članice EU ali rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi izvajanja domače zakonodaje.

 

V V01 se vpisujejo podatki o upoštevanih posebnih olajšavah za vzdrževane otroke po 114. in 115. členu ZDoh-2 in sicer:

−        letnica rojstva otroka, sorodstveno razmerje – oznake A1, A2, A3, A4, A5, B, in znesek olajšave. Davčne številke otroka ni treba vpisati.

 

Kdo je otrok je opredeljeno v ZDoh-2:

−        lastni otrok;

−        posvojenec;

−        pastorek; oziroma

−        otrok zunajzakonskega partnerja;

−        vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča;

−        druga oseba (sestra ali brat), če zavezanec zanjo skrbi na podlagi sodbe sodišča.

 

V V02 se vpisujejo podatki o upoštevanih posebnih olajšavah za ostale vzdrževane družinske člane po 115. členu ZDoh-2 (tj. VDČ, ki niso otroci), in sicer:

−       število teh družinskih članov; in

−       znesek olajšave. [11]

 

Kdo je lahko ostali vzdrževani družinski član:         zakonec ali zunajzakonski partner, razvezani zakonec, starši oziroma posvojitelji, tast ali tašča oziroma posvojitelji zakonca, član kmečkega gospodinjstva.

 

 

Dodatni podatki o izplačanih dohodkih: D01 do D12

 

 

 

D01 Dohodek

Znesek dohodka, od katerega se izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj, tj. bruto znesek dohodka, ki se všteva v davčno osnovo (primer: bruto plača + bonitete + povračila nad neobdavčenim zneskom).

 

D02 Splošna olajšava

Označi se uveljavljanje, kadar delojemalec ne uveljavlja povečane splošne olajšave. Izplačevalec polje ustrezno označi, tj. »odkljuka« v stolpcu Označi in vpiše tudi znesek olajšave.

 

D03 Povečana splošna olajšava

Označi se uveljavljanje povečane splošne olajšave.

Uveljavljanje povečane splošne olajšave pomeni uveljavljanje skupnega zneska splošne olajšave, tj. tako varianta »polne« kot tudi »znižane« povečane splošne olajšave). D02 se v takem primeru ne označi.

Izplačevalec polje ustrezno označi, tj. »odkljuka« v stolpcu Označi in vpiše tudi znesek olajšave.

 

D04 Osebna olajšava za 100 % invalidnost

Označi se uveljavljanje osebne olajšave. Izplačevalec polje ustrezno označi, tj. »odkljuka« v stolpcu Označi in vpiše tudi znesek olajšave.

 

D05 Osebna olajšava za starost nad 65 let

Podatek se ne vpisuje.

 

D06 Osnova za izračun davčnega odtegljaja

Vpiše se znesek osnove za izračun davčnega odtegljaja (= dohodek  - uveljavljene olajšave - obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je dolžan plačati prejemnik dohodka).

 

D07 Davčni odtegljaj po stopnji 25 % (drugi delodajalec)

Polje izpolni delodajalec-plačnik davka, ki ni glavni delodajalec, tj. delodajalec, ki akontacijo dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračunava po davčni stopnji 25 % - zveza: ZDoh-2 127. člen 6. odstavek. Izplačevalec polje ustrezno označi, tj. »odkljuka« v stolpcu Označi in vpiše znesek davčnega odtegljaja po stopnji 25 %.

 

D08 Davčni odtegljaj po lestvici

Polje izpolni delodajalec-plačnik davka, ki se šteje za glavnega, tj. delodajalec, ki znesek akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega izračunava po dohodninski lestvici iz 122. člena ZDoh-2. Izplačevalec polje ustrezno označi, tj. »odkljuka« v stolpcu Označi in vpiše znesek davčnega odtegljaja po lestvici.

 

D09 Davčni odtegljaj po povprečni stopnji

Polje izpolni delodajalec-plačnik davka, ki se šteje za glavnega delodajalca, kadar davčni odtegljaj izračuna po povprečni stopnji – zveza: ZDoh-2 127. člen 5. odstavek (kadar se dohodek iz zaposlitve, ki se všteva v davčno osnovo, izplača za več mesecev skupaj – primer: regres za letni dopust). Izplačevalec polje ustrezno označi, tj. »odkljuka« v stolpcu Označi in vpiše tudi povprečno stopnjo in znesek davčnega odtegljaja po povprečni stopnji.

 

D10 Osebna olajšava ob izplačilu pokojnine, poklicne pokojnine, nadomestila in priznavalnine

Označi se uveljavljanje te olajšave. Izplačevalec polje ustrezno označi, tj. »odkljuka« v stolpcu Označi in vpiše tudi znesek olajšave.

 

D11 Uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb

Izplačevalec polje ustrezno označi, tj. »odkljuka« v stolpcu Označi in vpiše tudi

odobreno davčno stopnjo in številko odločbe davčnega organa.

Če iz odločbe izhaja oprostitev plačila davčnega odtegljaja, se vpiše stopnja 0.

 

D12 Uveljavljanje znižane stopnje (zveza: 8. in 9. odstavek 127. člena ZDoh-2).

Izplačevalec polje ustrezno označi, tj. »odkljuka« v stolpcu Označi in vpiše tudi

odobreno davčno stopnjo in številko odločbe davčnega organa.

 

 

Dodatni podatki o izplačanih dohodkih:  B01 do B17

 

 

Podatki v B01 do B17 se vpisujejo za izplačane dohodke iz delovnega razmerja.

 

Podatek (znesek) iz B01 – Plača in B02 - Nadomestilo plače je vključen (že vpisan) tudi v A052  - Dohodki. Zneski iz B04 do B13 se v A052 ne vpisujejo.

 

B01 Plača

Vpiše se:

·          število opravljenih ur, ki vključuje:

−        ure dejanskega dela – te vključujejo tudi opravljene nadure;      in

−        ure, za katere delavec prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca;[12]                                                                                           in

·          znesek bruto plače iz naslova opravljenih ur + nadomestil v breme delodajalca.

 

B02 Nadomestilo plače

Vpiše se:

·          število neopravljenih ur v okviru delovnega časa, za katere delavec prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov (primer: nadomestilo v breme ZZZS);     in

·          znesek nadomestila plače, ki ga delodajalec refundira, oziroma mu ga povrnejo proračun ali zavodi.

 

Glede na določbo, da se vpisuje (samo) znesek nadomestila plače, ki ga delodajalec refundira, se v B02 ne vpisujejo neopravljene ure, za katere delavec nadomestilo plače prejme neposredno od drugih organizacij in organov (primer: starševsko nadomestilo – porodniško, očetovsko, za nego in varstvo otroka, posvojiteljsko).

 

B03 Nadomestilo plače po predpisih PIZ

Vpiše se:

·          število ur skrajšanega delovnega časa;  in

·          znesek nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga delodajalec izplačuje skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

 

B04 Povračilo stroškov do uredbe vlade – prehrana

Vpiše se znesek izplačanih povračil stroškov prehrane, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja – zveza: ZDoh-2 44. člen. 1. odst. 3. točka v povezavi z Uredba … 2. člen.

 

B05 Povračilo stroškov do uredbe vlade – prevoz

Vpiše se znesek izplačanih povračil stroškov prevoza, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja – zveza: ZDoh-2 44. člen. 1. odst. 3. točka v povezavi z Uredba … 3. člen.

 

B06 Povračilo stroškov do uredbe vlade – stroški službene poti

Vpiše se znesek izplačanih povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem (dnevnice, prevoz, prenočišče …), ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja – zveza: ZDoh-2 44. člen. 1. odst. 4. točka v povezavi z Uredba … 4. do 6. člen.

 

B07 Povračilo stroškov do uredbe vlade – terenski dodatek

Vpiše se znesek izplačanih terenskih dodatkov do višine, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja – zveza: ZDoh-2 44. člen. 1. odst. 3. točka v povezavi z Uredba … 7. člen.

 

B08 Povračilo stroškov do uredbe vlade – nadomestilo za ločeno življenje

Vpiše se znesek izplačanih nadomestil za ločeno življenje do višine, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja – zveza: ZDoh-2 44. člen. 1. odst. 3. točka v povezavi z Uredba … 8. člen.

 

B09 Odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Vpiše se znesek izplačanih odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja – zveza: ZDoh-2 44. člen 1. odst. 9. točka.

 

B09a Odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Vpiše se znesek izplačanih odpravnin zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja – zveza: novela ZDoh-2M -> nova 11. točka 1. odst. 44. čl. ZDoh-2

 

B10 Odpravnine ob upokojitvi

Vpiše se znesek izplačanih odpravnin ob upokojitvi, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja – zveza: ZDoh-2 44. člen 1. odst. 7. točka.

 

B11 Jubilejne nagrade

Vpiše se znesek izplačanih jubilejnih nagrad, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja – zveza: ZDoh-2 44. člen 1. odst. 7. točka.

 

B12 Solidarnostne pomoči

Vpiše se znesek izplačanih solidarnostnih pomoči, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja – zveza: ZDoh-2 44. člen 1. odst. 7. točka.

 

B13 Premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja

Vpiše se znesek vplačanih premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja – zveza: ZDoh-2 44. člen 1. odst. 2. točka.

 

B14 Boniteta – uporaba osebnega vozila

Vpiše se:

·          registrska številka avtomobila, katerega ima delojemalec v zasebni rabi; in

·          vrednost (znesek) bonitete.

 

B15 Boniteta – nastanitev

Vpiše se vrednost (znesek) bonitete.

 

B16 Boniteta – zavarovalna premija

Vpiše se vrednost (znesek) bonitete.

 

B17 Boniteta – drugo (bonitete, ki niso vključene v B14, B15 ali B16).

Vpiše se vrednost (znesek) bonitete.

 

 

K)  B01

 

V B01 se vpisuje število dejansko opravljenih ur (ure rednega dela + nadure + ure nadomestil v breme delodajalca), ne glede na to, ali se plača obračunava na podlagi dejanske mesečne delovne obveznosti (pri 40-urnem delovnem tednu je to lahko 160, 168, 176, 184 ur) ali po normiranih urah (174 ur na mesec).[13]

 

Po (neuradnem) pojasnilu DURS se pri izplačilu dohodka po t. i. pogodbi o poslovodenju osebi zavarovani po podlagi 040 (poročanje v REK-1 šifra vrste dohodka 1141), polja i-REK B01 in B02 ne izpolnjujejo, ker te osebe nimajo plače (v smislu plačila za delo skladno z ZDR-1).

 

 

K)  B04 – B13: Kdaj in kateri REK vložiti?

 

Dohodki iz B04-B13, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (tj. neobdavčen znesek povračil stroškov, odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči in premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja) se poročajo samo v i-REK. Poročanje se izvrši tako:

 

·          če je dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo, izplačan skupaj z (tj. na isti dan kot) dohodki, ki se vštevajo v davčno osnovo:

−        v REK-1 (šifra 1001) se poročajo dohodki, ki se vštevajo v davčno osnovo;

−        v i-REK se poročajo dohodki, ki se vštevajo v davčno osnovo (v A052) in dohodki ki se ne vštevajo v davčno osnovo (v B04 – B13);

 

·          če je dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo, izplačan samostojno ( tj. ni izplačan na isti dan kot dohodki, ki se vštevajo v davčno osnovo):

−        enkrat (1x) na mesec se poroča o skupnem znesku (tj. vseh) v tem mesecu opravljenih izplačil dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, in sicer najkasneje zadnji dan meseca, v katerem so bili izplačani;

−        v REK-1 (šifra 1190) se izpolnijo samo podatki o izplačevalcu in vrsti dohodka;

−        v i-REK (ni dohodninske šifre vrste dohodka) se poroča skupni znesek v tem mesecu opravljenih izplačil dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (v B04 – B13).

 

G  Pravilnik-REK ne vsebuje določb glede vprašanja, ali se v istem mesecu samostojno izplačana povračila različnih obračunskih mesecev poročajo samo v enem REK-1 1190 / i-REK ali v ločenih REK-1 / i-REK po posameznih obračunskih mesecih - v t. i. rednih REK-1 (npr. 1001) se namreč v polje 011 vpisuje tudi obračunski mesec izplačanega dohodka.

 

 

 

Delodajalec D, ki se skladno z ZDavP-2 šteje za plačnika davka, zaposluje delavca A in B. Plače in povračila stroškov prehrane med delom ter prevoza na delo D izplačuje skupaj s plačo. Povračila stroškov službenih poti izplačuje D bodisi skupaj s plačo, bodisi samostojno (pred ali po izplačilu plače).

 

V nadaljevanju so prikazane tri različne variante izplačila povračil stroškov prehrane med delom (S-Preh), prevoza na delo (S-Prev) in službenih potovanj (S-SPot) za mesec december 2013 in januar 2014 – predpostavka: vsi zneski so do neobdavčenega zneska.

 

Varianta izplačila 1

 

 

·          i-REK, ki se veže na REK-1 1001 12.2013

 

* S-SPot za O-Mes 12.2013 v znesku 110,00 + S-SPot za O-Mes 01.2014 v znesku 110,00.

 

·          i-REK, ki se veže na REK-1 1001 01.2014

 

 

Varianta izplačila 2

 

 

·          i-REK, ki se veže na REK-1 1001 12.2013

 

* S-SPot za O-Mes 01.2014 izplačani 10.01.2014 v znesku 110,00. Pojasnilo DURS: Če so povračila stroškov v posameznem mesecu izplačana pred izplačilom plač, se o teh povračilih lahko poroča skupaj s plačo.

 

·          i-REK, ki se veže na REK-1 1190 – najkasneje do 31. januarja 2014

 

* S-SPot za O-Mes 01.2014 izplačani 10.01.2014 v znesku 110,00 + S-SPot za O-Mes 12.2013 izplačani 20.01.2014 v znesku 110,00.

** Velja, če je delodajalec izkoristil možnost, da o S-SPot za O-Mes 01.2014 izplačanih 10.01.2014 v znesku 110,00 poroča v i-REK vezanem na REK-1 1001 12.2013.

 

·          i-REK, ki se veže na REK-1 1001 01.2014

 

 

Varianta izplačila 3

 

 

·          i-REK, ki se veže na REK-1 1001 12.2013

 

 

·          i-REK, ki se veže na REK-1 1190 – najkasneje do 31. januarja 2014

 

* S-SPot za O-Mes 01.2014 izplačani 20.01.2014 v znesku 110,00 + S-SPot za O-Mes 12.2013 izplačani 20.01.2014 v znesku 110,00.

 

·          v i-REK, ki se veže na REK-1 1001 01.2014

 

 

 

K)  B04 - B07, B14 in B17: Kaj ne bo / bo problem v praksi (komentiran povzetek pojasnil DURS)?

 

Ä  Ali morajo o povračilih stroškov poročati tudi društva za izplačana povračila stroškov, kadar so izplačana fizični osebi na podlagi četrtega odstavka 108. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2?

 

Skladno z navodili iz Priloga 1 Pravilnik-REK se dodatni podatki iz polj B01 – B14 poročajo samo za dohodke iz delovnega razmerja, zato se o izplačanih povračila stroškov po 108. členu ZDoh-2 ne poroča.

 

 

·          B04 Povračilo stroškov do uredbe vlade – prehrana

 

Ä  Stroški delodajalca za zagotavljanje prehrane med delom v obliki pripravljenih obrokov

 

V polje B04 se vpisujejo izplačana povračila stroškov prehrane. Če delodajalec delavcem zagotavlja prehrano med delom v obliki obroka, mu o stroških zagotovljene prehrane ni treba poročati.

 

Komentar: pojasnilo DURS ni konsistentno. Zagotovitev prehrane med delom v obliki pripravljenega obroka po vsebini pomeni, da se stroški zagotavljanje te prehrane delodajalcu zaračunajo z računom (če delodajalec obroke pripravlja sam v okviru svoje menze so to računi za sestavine obroka + »režijski stroški« priprave; če delodajalcu obroke dostavlja zunanji izvajalec je to račun tega izvajalca). Logika »ne poročajo se stroški v zvezi z delom, ki jih delodajalec plača po računu neposredno dobavitelju« velja samo za prehrano med delom in prevoz na delo (glej pod B05 podano pojasnilo DURS), ne pa tudi za povračila stroškov službenih potovanj – polje B06.

 

·          B05 Povračilo stroškov do uredbe vlade – prevoz

 

Ä  Cestnine, vinjete in drugi povrnjeni stroški v zvezi s prevozom na delo

 

V polje B04 se vpisujejo izplačana povračila stroškov prevoza na delo in z dela do neobdavčenega zneska. Cestnine, vinjete in drugi v zvezi s prevozom povrnjeni stroški na delo niso neobdavčeni, temveč so obdavčeni, zato se v i-REK v B04 ne vpisujejo – vpisujejo se v polje A052.

 

Komentar: pojasnilo DURS je korektno.

 

Ä  Organiziran prevoz na delo/z dela – prevoz opravlja delodajalec ali zunanji izvajalec

 

Če prevoz opravlja delodajalec ali zunanji izvajalec/prevoznik in delavci ne prejmejo povračila stroškov prevoza, bi bilo razdeljevanje stroškov po posameznem delavcu glede na dneve prisotnosti lahko težavno, zato se o tako zagotovljenem prevozu ne poroča. Poroča se zgolj o povračilih stroškov prevoza na del/ z dela, ki jih delodajalec povrne/izplača delojemalcu.

 

·          B06 Povračilo stroškov do uredbe vlade – stroški službene poti

 

Ä  V 44. členu ZDoh-2 so kot stroški službenih poti našteti/zapisani samo prevoz, prenočišče in dnevnice. Ali se v B06 poročajo tudi stroški cestnin, vinjet, tunelnin, prevozov s taksijem in sredstvi javnega prometa, stroški reprezentance na službeni poti?

 

V polje B06 se vpiše vsako izplačilo povračil stroškov službene poti (dokumentirano s potnim nalogom), ki ga delodajalec izplača skladno z določili 4., 5. in 6. člena Uredbe … Za povračila stroškov prevoza na službenem potovanju po drugem odstavku 5. člena Uredbe, štejejo tudi povračila stroškov za takse, za gorivo, cestnine, parkirnine in podobno.

 

Ä  Ali se v B06 vpisujejo tudi povračila stroškov za gorivo kot povračilo stroškov službeni poti, če se uporablja službeni avto?

 

Če delavec na službeni poti uporablja javna prevozna sredstva ali svoj osebni avto, se vpišejo vsa povračila, ki jih delodajalec povrne delavcu oz. ki jih delavec plača s poslovno kartico podjetja. Ti stroški so tudi prikazani na potnem nalogu (cestnine, parkirnine, takse ...).

 

Če delavec za službeno pot uporablja službeni avto, se povračila vezana na službeni avto (gorivo, cestnine, vinjete), v B06 ne vpisujejo.

 

Ä  Ali se v B06 poroča tudi o stroških izobraževanja, če je dopolnilno izobraževanje ali usposabljanje delojemalca v zvezi s poslovanjem podjetja (zveza: tretji odstavek 39. člena ZDoh-2)?

 

O povračilih stroškov prevoza, nočitve in morebitnih dnevnicah, ki so nastali v zvezi z izobraževanjem se poroča v polju B06. O plačani kotizaciji za izobraževanje se ne poroča.

 

Ä  a)  Ali se vpišejo tudi povračila stroškov službenih poti, ki jih delodajalec plača neposredno izvajalcu – primeroma: prevoz in prenočišče plačano neposredno prevozniku oz. hotelu?

------------------------------------------------------------

Ä  b)  Ali se v B06 Povračila stroškov do uredbe vlade – stroški službene poti (npr. prenočišče, prehrana) poroča le, če se delavcu izplačajo (povrnejo) ali tudi, če jih  plača delodajalec oziroma če so računi plačajo s poslovno kartico?

------------------------------------------------------------

Ä  c)  Kako se poročajo stroški prenočevanja, če delodajalec plača storitev neposredno hotelskemu ponudniku in v hotelski sobi biva hkrati več delojemalcev?

 

a)  Da, vpišejo se vsa povračila stroškov službene poti v znesku določenem z Uredbo.

------------------------------------------------------------

b)  V B06 se vpiše vsako izplačilo povračil stroškov službene poti (dokumentirano s potnim nalogom), ki ga delodajalec izplača skladno z določili Uredbe … Vpisujejo se tudi vsa povračila stroškov službene poti, ki jih delodajalec izplača neposredno izvajalcu storitve ali pa jih delavec plača s poslovno kartico.

------------------------------------------------------------

c)  V B06 se poroča tudi o stroških prenočevanja, ki jih delodajalec plača neposredno hotelu. Če hotelsko sobo koristi več delojemalcev, se strošek nočitve sorazmerno porazdeli med delojemalce in se za posameznega delojemalca poroča o sorazmernem strošku take nočitve.

 

Komentar:

−      pojasnilo DURS ni konsistentno; primerjaj s pojasnili za B04 prehrana in B05 prevoz;

−      za zagotavljanje popolnosti poročanja v i-REK bo obračun stroškov službenih poti moral vsebovati/prikazovati tako stroške, ki jih je plačal delavec iz lastnih sredstev, kot tudi stroške, ki jih je plačal delodajalec (neposredno izvajalcu ali delavec s poslovno kartico).

 

Ä  Ali se v B06 vpisujejo tudi akontacije stroškov službenih poti?

 

V B06 se vpisujejo tudi akontacije za povračila stroškov službene poti. Ko je službena pot opravljena, se poroča o razliki med akontacijo in dejanskimi povračili.

 

Komentar: če je akontacija višja od dejanskih stroškov, se v B06 vpiše znesek z negativnim predznakom.

 

Ä  Z družbo, ki organizira dogodek v tujini, imamo sklenjeno pogodbo za plačilo stroškov namestitve (hotelski stroški), ki bodo dejansko nastali v mesecu februarju 2014. Račun plačamo vnaprej. Ali se v B06 vpišejo podatki ob plačilu računa ali ob nastanku stroška? Poleg tega v trenutku plačila računa še ni znano, kateri delavec bo nočitev koristil, ker potni nalogi še niso izstavljeni.

 

O stroških nočitve, ki so ponudniku hotelskih storitev plačani vnaprej, se poroča na dan plačila računa oziroma najkasneje zadnji dan meseca v katerem je bil račun plačan. Ko ob plačilu računa za nočitev ni znano kdo od zaposlenih bo šel na službeno pot, se o stroških nočitve na službeni poti poroča, ko delodajalec odredi službeno pot posamezniku.

 

Komentar: pri tovrstnih primerih (sploh v povezavi z akontacijami stroškov) bo težko izvajati davčni nadzor (primerjavo) za posamezno obračunsko obdobje (mesec) izplačanih in obračunanih stroškov.

 

Ä  Kdaj se poroča o stroških službene poti, ki jih delodajalec plača neposredno izvajalcu storitve (npr. hotelu, letalskemu prevozniku) ali ki jih delavec plača s poslovno kartico. Se poroča, ko je delodajalec plača račun (npr. za nočitev, letalsko karto) ali ko so delavcu dejansko izplačani ostali stroški v zvezi s službeno potjo (dnevnica, kilometrina) oziroma kdaj se poroča?

 

O povračilih stroškov, ki jih delodajalec plača neposredno izvajalcu storitve (npr. hotelu, letalskemu prevozniku) se poroča najkasneje zadnji dan meseca v katerem je delodajalec izvršil plačilo.

 

Če so stroški službene poti plačani s poslovno kartico podjetja se poroča skupaj z ostalimi izplačanimi povračili stroškov službene poti, če pa ostali stroški niso nastali, pa se poroča najkasneje zadnji dan v mesecu v katerem je delavec stroške službene poti plačal s poslovno kartico podjetja. Pri tem pa je treba upoštevati tudi, da o stroških službene poti, ki se nanašajo na službeni avto ni treba poročati.

 

·          B07 Povračilo stroškov do uredbe vlade – terenski dodatek

 

Delo na terenu se izvaja tudi na način, da delodajalec zagotovi prehrano in prenočevanje, tj. neposredno plačilo izvajalcu storitve nočitve in prehrane. Ali se bo tako zagotavljanje obravnavalo enako, kot velja za poročanje v B04 – prehrana (zagotovljena prehrana se ne poroča) in B06 – službena pot (poročajo se vsi stroški nočitev, ne glede na način plačila) še ni jasno - DURS glede terenskega dodatka DURS še ni izdal pojasnila.

 

·          B14 Boniteta – uporaba osebnega vozila

 

Ä  Katera registrska številka se poroča v B14, če delojemalec med mesecem zamenja vozilo (znesek bonitete je seštevek sorazmernih delov obeh bonitet)?

 

Omogočeno je ločeno vpisovanje za dve ali več osebnih vozil.

 

·          B14 Boniteta – drugo

 

Ä  Bonitete, ki se ne vštevajo v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja, npr. darila otrokom zaposlenih, do 15. leta starosti, v mesecu decembru, do višine 42 EUR.

 

Poroča se samo o bonitetah, ki se vštevajo v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.

 

Komentar: pojasnilo DURS je korektno. Logika vpisovanja v polja Bxx namenjena bonitetam je nasprotna logiki vpisovanja v polja Bxx namenjena povračilom stroškov (bonitete: obdavčeni zneski, povračila stroškov: neobdavčeni zneski). V i-REK se tudi ne poroča o ugodnostih v naravi, ki se ne štejejo za boniteto – zveza v ZDoh-2: 39. člen 3. odstavek.

 

 

 

IV.     POROČANJE V REK-2 / i-REK – NAJEMNINE

 

 

Za izplačila dohodka iz oddajanja nepremičnega premoženja v najem opravljena od 1. januarja 2014 naprej, je treba v i-REK izpolniti polje A030 –Identifikator vrste premoženja.

 

Identifikator vrste premoženja je odvisen od vrste oddajanja v najem:

−       zemljišča:           šifra katastrske občine + številka parcele,

−       stavba:                šifra katastrske občine + številka stavbe,

−       del stavbe:         šifra katastrske občine + številka stavbe + številka dela stavbe,

−       premično premoženje:          podatek o identifikatorju se ne vpisuje.

 

V primeru oddajanja več stavb ali delov stavb se identifikator vpiše posebej za vsako stavbo ali del stavbe, skupaj z dohodkom, ki se nanaša na oddajanje posamezne stavbe / dela stavbe.

 

Podatki o identifikatorju (šifrah katastrske občine, številki parcele, številki stavbe, številki dela stavbe) so dostopni v registru nepremičnin (REN) na spletni strani GURS (Geodetska uprava Republike Slovenije) – aplikacija javni vpogled v nepremičnine (povezava:

http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl ).

 

Pri izplačilu najemnine za več nepremičnin hkrati (isti) fizični osebi, se v okviru REK-2 za to fizično osebo predloži samo en i-REK, tj. dohodka ni mogoče »razdeliti« v več i-REK. Delitev dohodka na posamezne nepremičnine se opravi v okviru polja A030. Če je v pogodbi za oddajanje nepremičnine v najem znesek najemnine določen v skupnem znesku za več nepremičnin / delov nepremičnin, se na nepremičnine porazdeli sorazmerno glede na število nepremičnin / delov nepremičnin.

 

 

Jože Najemodajalec in NAJEMNIK d.o.o. sta sklenila najemno pogodbo, na podlagi katere se je Jože zavezal, da bo NAJEMNIK d.o.o.-ju izročil v rabo dva poslovna prostora, NAJEMNIK d.o.o. pa se je zavezal, da mu bo:

−        varianta 1: za prvi poslovni prostor plačeval najemnino v višini 200,00 EUR bruto na mesec in za drugega 300,00 EUR bruto na mesec;

−        varianta 2: za oba poslovna prostora skupaj plačeval najemnino v višini 500,00 EUR bruto na mesec.

 

»Nepremičninski podatki« poslovnih prostorov so:

−       katastrska občina:   655 MELJE  /  številka stavbe:  1234  /  številka prostora:  1 in 2.

 

Druge predpostavke za obračun:

−       Jože Najemodajalec je lastnik poslovnih prostorov.

 

 

Vpisovanje v REK-2 / i-REK

 

REK-2

 

 

 

 

i-REK pri varianta 1

 

[…]

 

 

i-REK pri varianta 2

 

[…]

 

 

 

V.      POROČANJE V REK-2 / i-REK – OPRAVLJANJE DELA IN STORITEV V DRUGEM PRAVNEM RAZMERJU

 

V.1      Temelji »filozofije« poročanja v REK pri opravljanju dela in storitev v drugem pravnem razmerju

 

Obračunavanje prispevkov od plačil za opravljanje dela in storitev v drugem pravnem razmerju (v nadaljevanju: delo v drugem pravnem razmerju) je povezano z naslednjimi pravnimi podlagami:

 

 

Pavšal ZZ po 5. točki 17. člena  v povezavi s četrto alinejo drugega odstavka 55. člena in tretjega odstavka 57. člena ZZVZZ!!:

·         do 1. februarja 2013: samo pri podjemnih pogodbah; osnova za obračun = PP okt/LLL-1; prispevna stopnja = 0,30 %;

·         od 1. februarja 2014 naprej se uporabljajo spremenjena 5. točka 17. člena, četrta alineja 2. odst. 55. člena in 3. odst. 57. člena: pri (skoraj) vseh plačilih za delo v drugem pravnem razmerju; osnova za obračun = vsak posamezen prejet dohodek; prispevna stopnja = 0,53 %.

 

Za poročanje o prispevkih pri opravljanju dela v drugem pravnem razmerju se v odvisnosti od okoliščin lahko uporabijo - v nadaljevanju se bomo omejili samo na vidik REK-2:

·         REK-2 Obračun davčnih odtegljajev za dohodke po ZDoh-2, ki niso dohodki iz delovnega razmerja – primera:

−      zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2: slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji, nezaposlen, ne prejema nadomestila za brezposelnost, ni prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje PIZ - delo po podjemni pogodbi;

−      zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2: slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji, nezaposlen, ne prejema nadomestila za brezposelnost, je prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje PIZ - delo po podjemni pogodbi;

·         REK-1a Obračun davčnih odtegljajev od plačil vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo - primer:

−      zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2: dijak / študent pri opravljanju proizvodnega dela ali delovne prakse;

·         REK-1 Obračun davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja – primera:

−      zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2: slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji, nezaposlen ne prejema nadomestila za brezposelnost, ni prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje PIZ - plačilo za opravljanje dela poslovodje v družbi, v kateri ni družbenik;

−      zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2: slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji, nezaposlen, ne prejema nadomestila za brezposelnost, je prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje PIZ - plačilo za opravljanje dela poslovodje v družbi, v kateri ni družbenik.

 

Kadar se plačilu za delo v drugem pravnem razmerju poroča v REK-2, se uporabljajo šifre vrste dohodka:

 

• zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2:

REK-2 2501, 2502, 2503, 2504, 2510  /  i-REK 1230

• zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 oz. če ni 18. člena ZPIZ-2

REK-2 1501, 1502, 1503, 1504, 1510, 1516 /  i-REK 1230

 

A024  Oseba ni zavarovanec po 15. ali 20. členu ZZVZZ

A025  Za osebo se glede plačila prispevkov uporablja zakonodaja druge države

            članice EU

A061 Vrsta osnove za prispevke - P04  Drugo

A062 Osnova za prispevek. Kadar se prispevek obračuna v pavšalnem (fiksno določenem) znesku se A062 ne izpolnjuje.

 

--------------------

1* Za prispevke ZZ ne obstaja šifra vrste dohodka. ZZ se izkaže v REK v okviru šifre vrste dohodka določene v odvisnosti prispevka PIZ.

 

2* Pristojne institucije še niso podale uradnega pojasnila, ali velja obrazec A1 tudi za prispevke ZZ.

 

3* Polje A025 se označi z »Da«, če prejemnik dohodka iz EU / EGP predloži obrazec A1. Kadar obrazec A1 ni predložen, se polje označi z »Ne«.

 

Pravilnik-REK ne vsebuje določb glede uporabe šifre vrste dohodka v REK-2 v primeru predložitve obrazca A1 (op.: tudi v pojasnilih DURS in ZPIZ ta vidik ni obdelan). Po (neuradnem) pojasnilu DURS se o izplačilih prejemnikom iz EU / EGP  poroča tako:

·          če so pogoji za zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 izpolnjeni in prejemnik dohodka iz EU/EGP ne predloži obrazca A1: REK-2 25xx

·          če so pogoji za zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 izpolnjeni vendar prejemnik dohodka iz EU/EGP predloži obrazec A1: REK-2 15xx, pri čemer se v i-REK polje A025 označi z »Da« - tako se »izključi« uporaba socialne zakonodaje Slovenije.

 

V eDavki ni predvidena možnost, poročanja REK 25xx + i-REK A025 Da. Drugače povedano: kadar je predložen obrazec A1 se vedno poroča v REK-2 15xx.

 

 

V REK-2 polje 221 - Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v breme delodajalca se vpiše:

·          osnova za izračun prispevka:

−        iz naslova drugega pravnega razmerja – primer: pri PIZ 8,85 % »na bruto po 18. členu ZPIZ-2 od 1. januarja 2014 naprej je osnova za obračun (bruto) plačilo;

−        za posebne primere zavarovanja – primer: pri PIZ 8,85 % »na bruto po 2. alineji 1. odst. 20. člena ZPIZ-2 je osnova za obračun (bruto) plačilo.

·          znesek izračunanega prispevka.

 

Če se PIZ za posebne primere zavarovanja plačuje v pavšalnem (fiksno določenem) znesku, se podatek o osnovi ne vpisuje.

 

V REK-2 polje 222 - Prispevek za zdravstveno zavarovanje v breme delodajalca se vpiše:

·          osnova za izračun prispevka ZZ za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 17. oziroma 18. členu ZZVZZ (t. i. pavšal ZZ) – primer: pri ZZ po 5. točki 17. člena ZZVZZ od 1. februarja 2014 naprej je osnova (bruto), prispevna stopnja 0,53 %;

·          znesek izračunanega prispevka.

 

Če se ZZ za poškodbo pri delu in poklicno bolezen plačuje v pavšalnem (fiksno določenem) znesku, se podatek o osnovi ne vpisuje.

 

V REK-2 polje 223 - Prispevek delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se vpiše:

·          osnova za izračun prispevka od dohodkov iz drugega pravnega razmerja – primer: pri PIZ 15,50 % »iz bruto po 18. členu ZPIZ-2 od 1. januarja 2014 naprej je osnova za obračun (bruto) plačilo;

·          znesek izračunanega prispevka.

 

V REK-2 polje 224 –  Prispevek delojemalca za zdravstveno zavarovanje se vpiše:

−        osnova za izračun prispevka od dohodkov iz drugega pravnega razmerja, če/kadar je prejemnik dohodka vključen v zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje – zveza: pri prispevku ZZ 6,36 % »iz bruto« po novem 55.a členu ZZVZZM od 1. februarja 2014 naprej je osnova za obračun (bruto) plačilo;

−        znesek izračunanega prispevka.

 

 

V.2      Dolžnost zavarovanja na podlagi drugega pravnega razmerja

 

Najpogostejše oblike podlag / pogodb civilnega prava za opravljanja dela v drugem pravnem razmerju so:

−       podjemna pogodba;

−       avtorska pogodba;

−       (mandatna) pogodba o plačilu za opravljanje funkcije prokurista;

−       začasno ali občasno delo po Zakonu o urejanju trga dela – ZUTD;

−       imenovanje za stečajnega upravitelja, likvidacijskega upravitelja, upravitelja prisilne poravnave, v nadzorne organe gospodarskih družb (nadzorne svete).

 

ZPIZ-2 in ZZVZZ urejata prispevke pri delu v drugem pravnem razmerju v naslednjih členih:

 

18. člen

(drugo pravno razmerje)

            (1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.

            (2) Kot delo iz drugega pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

            (3) Ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena tega zakona se oseba zavaruje na podlagi 18. člena tega zakona, če ni zavarovana po določbah 14. do 17. člena, 19. ali 25. člena tega zakona.

------------------------------------------------------------------------------------------

ZZVZZ

17. člen

            Za poškodbo pri delu in poklicno bolezen so zavarovani tudi:

            […]

            […]

            12. osebe, ki opravljajo kratkotrajno delo po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, in osebe, ki opravljajo začasno ali občasno delo po predpisih, ki urejajo trg dela.

 

ZZVZZ

18. člen

            Za poškodbo pri delu so zavarovane tudi:

            […]

 

ZZVZZ

55.a člen

uporaba od 1. februarja 2014 naprej - zveza: ZZVZZ-M, 10. in 23. člen

           

            Zavarovanci iz 15. člena in po njih zavarovani družinski člani iz 20. člena tega zakona plačujejo prispevek po stopnji 6,36 odstotka tudi:

            – od dohodkov iz drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega niso zavarovani na podlagi prvega odstavka 15. člena tega zakona, prejetih na podlagi opravljenega dela oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, z izjemo dohodka iz dela, opravljenega na podlagi 6. točke 17. člena tega zakona, (op.: dohodek iz opravljanja dela učencev srednjih šol oziroma študentov višjih in visokih šol preko pooblaščenih organizacij),

            - […]

 

 

Pri obračun prispevkov od plačil za opravljanje dela v drugem pravnem razmerju je treba upoštevati:

 

1. NI enega samega vzorca / modela obračuna v smislu „pri plačilu po pogodbi tip X, se vedno obračunajo prispevki tip A, B in C “.

 

2. Prispevke je treba obravnavati ločeno po posamezni vrsti / tipu prispevka za vsak posamezen primer posebej in sicer:

·          PIZ:                      je treba uporabiti 18 ali 20. člen ZPIZ-2?

·          pavšal ZZ:         katero točko 17. oz. 18. člena ZZVZZ je treba uporabiti?

·          ZZ po novem 55.a členu ZZVZZ:  se / se ne uporablja?

 

18. člen ZPIZ-2 se uporabi, če so izpolnjeni vsi trije pogoji:

1.     oseba ni uživalec pokojnine oziroma ne gre za delo dijaka/študenta preko študentskega servisa;                                                                                     in

2.     oseba opravlja delo v drugem pravnem razmerju, tj. kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu o dohodnini šteje za dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek;[14]               in

3.     oseba ni PIZ zavarovana za polni delovni oz. zavarovalni čas po 14. do 17., 19. ali 25. členu ZPIZ-2.

 

55.a člen ZZVZZ se uporabi, če so izpolnjeni vsi trije pogoji:

1.     prejemnik dohodka je zavarovan za ZZ po 15. členu ZZVZZ ali po 20. členu ZZVZZ kot družinski član po osebi, ki je zavarovana po 15. členu ZZVZZ;

2.     prejemnik dohodka na podlagi tega dohodka ni ZZ zavarovan po prvem odstavku 15. člena ZZVZZ;

3.     plačilo se na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, ki ni dohodek oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek: iz teh plačil so »Izvzeti« dohodki iz opravljanja dela učencev srednjih šol oziroma študentov višjih in visokih šol preko pooblaščenih organizacij (drugače povedano: delo preko študentskega servisa ne podlega prispevku ZZ po 55.a členu ZZVZZ).

 

G  Pri 55.a členu ZZVZZ status uživalca pokojnine in obseg ZZ zavarovanja (polni čas, čas krajši od polnega) nista merodajna.

 

Uporaba 18. in 20. člena ZPIZ-2 je odvisna tudi od okoliščine prebivanja/prebivališča (rezidentstva v širšem pomenu besede) - Slovenija, država članica EU ali EGP, tretja država.

 

 

 

Prispevek za posebne primere zavarovanja po drugi alineji prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 se plačuje tudi od dohodkov tujcev, razen če tujec razpolaga s potrdilom A1 ali E101.

 

Obveznost zavarovanja tujcev za posebne primere zavarovanja se po ZPIZ-2 presoja glede na splošna pravila o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Tujci, ki so državljani držav članic EU in drugih držav, ki jih zavezuje Uredba (ES) št. 883/04, niso zavarovanci za posebne primere po ZPIZ-2, kadar skladno z določbami navedene uredbe v Sloveniji niso dolžni plačevati prispevkov za socialno varnost. Uredba (ES) 883/2004 za območje EU in EGP določa, da se za vsa socialna zavarovanja za posamezno osebo uporablja le zakonodaja ene države članice, tudi kadar delo oz. dejavnost opravlja na območju dveh ali več držav članic, hkrati pa vsebuje kolizijska pravila, na podlagi katerih se določi državo, katere zakonodaja se uporablja. S temi pravili je v primeru, ko je oseba vključena v zavarovanje v drugi državi članici, glede obveznih socialnih zavarovanj (plačevanje prispevkov in pravice iz teh zavarovanj) izključena uporaba slovenske zakonodaje, ker je za vsa pravna razmerja urejeno zavarovanje na drugem mestu. Država, katere zakonodaja se uporablja, izda zavarovancu obrazec A1 ali E101, organi drugih držav pa na podlagi teh obrazcev izključijo uporabo zakonodaje na svojem območju.

 

Za tujce - državljane tretjih držav, za katere ne veljajo pravila koordinacije sistemov socialne varnosti po Uredbi (ES) 883/04, pa je zavarovanje za posebne primere po ZPIZ-2 obvezno. Od izplačanih prejemkov tem tujcem morajo zavezanci obračunati in plačati prispevek za posebne primere zavarovanja.

[…]

 

Pojasnilo DURS, št. 4251-3376/2013-1, 5. 12. 2013

 

I. Opredelitev zavarovancev iz drugega pravnega razmerja po 18. členu ZPIZ-2

 

[…]

Osebe, za katere se uporablja zakonodaja s področja socialnega zavarovanja druge države članice EU

 

Obveznost zavarovanja na podlagi drugega pravnega razmerja po 18. členu ZPIZ-2 se presoja tudi glede na splošna pravila o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Če se v skladu z Uredbo 883/2004 za zavarovanca, ki ima sočasno zaposlitev ali samozaposlitev v drugi državi članici EU, določi uporaba zakonodaje druge države članice za vsa obvezna socialna zavarovanja, na podlagi drugega pravnega razmerja v RS ne bo nastala obveznost zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2, ker se v takem primeru zakonodaja RS ne uporablja. To velja za primere, ko tuji nosilec zavarovanja izda obrazec A1, s katerim se izkaže uporaba zakonodaje druge države članice.

 

[…]

 

Pojasnilo ZPIZ - Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja (18. člen ZPIZ-2)

 

[…]

Kdaj nastopi obveznost zavarovanja glede na vrstni red pravnih razmerij in druge okoliščine:

[…]

Če se v skladu z Uredbo 883/2004 za zavarovanca, ki ima sočasno zaposlitev ali samozaposlitev v drugi državi članici EU, določi uporaba zakonodaje druge države članice za vsa obvezna socialna zavarovanja, na podlagi drugega pravnega razmerja v RS ne bo nastala obveznost zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2, ker se v takem primeru zakonodaja RS ne uporablja. To velja za primere, ko tuji nosilec zavarovanja izda obrazec A1, s katerim se izkaže uporaba zakonodaje druge države članice.

 

V zvezi z obrazcem A1 pojasnjujemo, da ta obrazec potrjuje, katera zakonodaja o socialni varnosti velja za imetnika tega obrazca. Obrazec A1 izda država, katere zakonodaja velja, in potrdi, da za osebo ne velja zakonodaja nobene druge države, s katero je ta oseba povezana, tako ta oseba ni zavezana k plačilu prispevkov za socialno varnost v drugih državah.

 

 

V.3      Začasno ali občasno delo po ZUTD

 

Šifre REK-2 / i-REK

 

 

 

Izpolnjevanje polj o prispevkih REK-2 / i-REK poteka skladno s predhodno v poglavju V.1 prikazano temeljno »filozofijo« poročanja v REK.

 

Obračun prispevkov (tj. kateri člen se/se ne uporabi) je odvisen od t. i. »zavarovalnega statusa (izpolnjevanja pogojev za zavarovanje PIZ po 18. oz. 20. členu ZPIZ-2, za pavšal ZZ in za ZZ po 55.a členu ZZVZZ) in drugih okoliščin (razpolaganje z obrazcem A1).

 

Upravičenec do začasnega ali občasnega dela je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca - zveza: 27.b člen ZUTD. Po 13. točki 5. člena ZUTD je upokojenec oseba, ki prejema pokojnino po predpisih Republike Slovenije ali od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, razen prejemnikov družinske pokojnine ali vdovske pokojnine na podlagi dolžnosti preživljanja otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova ali vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja, kadar te pravice skladno s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niso pridobili trajno.

 

Čeprav se 18. člen ZPIZ-2 za uživalce pokojnine ne uporablja, se lahko tudi pri začasnem/občasnem delu po ZUTD pojavi primer zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2.

 

 

 

[…]

Obveznost in zavezanci za plačilo prispevkov:

[…]

Status upokojenca se za upokojence, ki prejemajo pokojnino v RS, lahko izkaže tudi s kartico upokojenca. Za osebo, ki prejema pokojnino v drugi državi članici EU, se prav tako upošteva status upokojenca in je glede obveznosti zavarovanja izenačena z upokojenci v RS. V Uredbi 883/2004 je namreč določeno, da se dejstva, nastala v drugi državi članici, upoštevajo kot da bi nastala na območju RS. (op.: alineja b) člena 5. Uredbe 883/2004).

 

Osebe, ki prejemajo pokojnino iz tretjih držav, pa niso izenačene z upokojenci v RS, ker bilateralni sporazumi takšnih določb ne vsebujejo. V tem primeru morajo izplačevalci ne glede na prejemanje pokojnine iz tretje države plačati oba prispevka. (op.: tj. PIZ 8,85 % »na bruto« in 15,50 % iz bruto«).

 

Začasno/občasno delo po ZUTD v večini primerov opravljajo osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki prejemajo pokojnino po predpisih Slovenije, zato je v nadaljevanju prikazana samo tabela z izračuni »strošek – bruto – neto« za prejemnika iz Slovenije (op.: seveda pa je možen tudi primer, da bi začasno/občasno delo opravljala tudi oseba brez stalnega prebivališča v Sloveniji, ki prejema pokojnino po predpisih Slovenije ali iz EU). Posamezne variante obračunov so označene s kraticami – »govorečimi šiframi«. V2014-01-a npr. pomeni »2014 – januar – možnost a«.

 

 

Nekaj primerov zavarovalnega statusa in drugih okoliščin za posamezne variante iz tabele »oseba-prejemnik dohodka je iz Slovenije«:

 

V2014-01-a:              ZPIZ-2 20. čl. 1. odst. 2. al.

−       oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca in prejema pokojnino od nosilca pokojninskega zavarovanja iz tretje države, začasno/občasno delo po ZUTD

 

V2014-01-b:             ZPIZ-2 20. čl. 1. odst. 2. al.

−       oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca in prejema pokojnino po predpisih Slovenije ali v drugi državi članici EU (velja tudi za EGP), začasno/občasno delo po ZUTD

 

V2014-02-a1:           ZPIZ-2 18. čl. + ZZVZZ 17. čl. 10. tč. + ZZVZZ 55.a čl.

−       oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca in prejema pokojnino od nosilca pokojninskega zavarovanja iz tretje države, začasno/občasno delo po ZUTD

 

V2014-02-b1:           ZPIZ-2 20. čl. 1. odst. 2. al. + ZZVZZ 17. čl. 10. tč. +

                                    ZZVZZ 55.a čl.

−       oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca in prejema pokojnino po predpisih Slovenije ali v drugi državi članici EU (velja tudi za EGP), začasno/občasno delo po ZUTD