Šablona

 

Pojasnilo OPMSRP 14

Mrs 19 – omejitev sredstva določenega zaslužka, minimalne zahteve financiranja in njihove medsebojne povezanosti

/OPMSRP 14/

(neuradno prečiščeno besedilo – NUPB)

 

Uradni list Evropske Unije (EU)

 

št.

stran

datum

Uredba Komisije (ES) št. 1263/2008 z dne 16. decembra 2008

L 338

25

17.12.2008

Uredba Komisije (ES) št. 1274/2008 z dne 17. decembra 2008

L 339

3

18.12.2008

Uredba Komisije (EU) št. 633/2010 z dne 19. julija 2010

L 186

10

20.07.2010

Uredba Komisije (EU) št. 475/2012 z dne 5. junija 2012

L 146

1

06.06.2012

 

Datum veljavnosti NUPB: od 09.06.2012 do 15.10.2023

Datum uporabe NUPB: od 01.01.2013 do 15.10.2023

 

 

SKLICEVANJE

 

·MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov

·MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

·MRS 19 Zaslužki zaposlencev (kakor je bil spremenjen leta 2011)

·MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva

 

OZADJE

 

1

64. člen MRS 19 omejuje merjenje sredstva določenega zaslužka na presežek v programu z določenimi zaslužki ali na zgornjo mejo sredstva, odvisno kaj je nižje. 8. člen MRS 19 opredeljuje zgornjo mejo sredstva kot „sedanjo vrednost vseh gospodarskih koristi, razpoložljivih v obliki vračila denarja iz programa ali zmanjšanja prispevkov v program v prihodnosti“. Pojavljajo se vprašanja, kdaj se vračila denarja ali zmanjšanja prispevkov v prihodnosti štejejo za razpoložljiva, kar zlasti velja v primeru zahteve glede minimalnega financiranja.

 

2

Zahteva glede minimalnega financiranja obstaja v številnih državah, njen namen pa je izboljšati zanesljivost zagotovil, danih članom programa zaslužkov zaposlencev v zvezi s pozaposlitvenimi zaslužki. Take zahteve navadno določajo najnižji znesek ali raven prispevkov, ki jih je treba vplačati v program v danem obdobju. Zahteva glede minimalnega financiranja lahko tako omeji možnosti podjetja za zmanjšanje prispevkov v prihodnosti.

 

3

Omejitev merjenja sredstva določenega zaslužka lahko tudi privede do kočljivosti zahteve glede minimalnega financiranja. Zahteva za vplačilo prispevkov v program ponavadi ne vpliva na merjenje sredstva ali obveznosti določenega zaslužka. Temu je tako, ker prispevki po vplačilu postanejo sredstva programa, kar pomeni, da dodatna čista obveznost znaša nič. Zahteva glede minimalnega financiranja pa bi lahko vseeno privedla do nastanka obveznosti, če zahtevani prispevki podjetju ne bi bili na voljo po vplačilu.

 

3A

Novembra 2009 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB – International Accounting Standards Board) spremenil OPMSRP 14 (IFRIC 14), da bi odstranil nenamensko posledico obdelave predplačil prihodnjih prispevkov v nekaterih primerih, pri katerih obstaja zahteva po minimalnem financiranju.

 

PODROČJE

 

4

Pojasnilo se uporablja za vse določene pozaposlitvene zaslužke in druge dolgoročne določene zaslužke zaposlencev.

 

5

Za potrebe tega pojasnila pomenijo zahteve glede minimalnega financiranja vse zahteve glede financiranja pozaposlitvenih ali drugih dolgoročnih programov z določenimi zaslužki.

 

VPRAŠANJA

 

6

To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja:

(a) kdaj se vračila denarja ali zmanjšanja prispevkov v prihodnosti štejejo za razpoložljiva v skladu z opredelitvijo zgornje meje sredstva v 8. členu MRS 19;

(b) kako bi lahko zahteva glede minimalnega financiranja vplivala na razpoložljivost zmanjšanja prispevkov v prihodnosti;

(c) kdaj bi lahko zahteva glede minimalnega financiranja privedla do nastanka obveznosti.

 

MNENJE

 

Razpoložljivost vračila denarja ali zmanjšanje prispevkov v prihodnosti

 

7

Podjetje določi razpoložljivost vračila denarja ali zmanjšanje prispevkov v prihodnosti v skladu s pogoji programa in zakonskimi predpisi, ki se nanašajo na program.

 

8

Razpoložljivost gospodarske koristi v obliki vračila denarja ali zmanjšanja prispevkov v prihodnosti je mogoča, če jo lahko podjetje uresniči v času trajanja programa ali ob poravnavi obveznosti programa. Takšna gospodarska korist je lahko razpoložljiva tudi, če ni uresničljiva takoj na datum bilance stanja.

 

9

Razpoložljiva gospodarska korist ni odvisna od tega, kako namerava podjetje uporabiti presežek. Podjetje določi najvišjo gospodarsko korist, katere razpoložljivost izhaja iz vračil denarja, zmanjšanj prispevkov v prihodnosti ali kombinacije obojih. Podjetje ne pripozna gospodarskih koristi, ki izhajajo iz kombinacije vračil denarja in zmanjšanj prispevkov v prihodnosti, če se predpostavke medsebojno izključujejo.

 

10

V skladu z MRS 1 podjetje na dan bilance stanja razkrije podatke o glavnih virih za ocenjevanje negotovosti, za katere obstaja precejšnja verjetnost, da bodo povzročili bistvene spremembe knjigovodske vrednosti čistih sredstev ali obveznosti, pripoznanih v izkazu finančnega položaja. To lahko vključuje razkritje katerihkoli omejitev trenutne uresničljivosti presežka ali razkritje osnove za določanje višine razpoložljive gospodarske koristi.

 

Gospodarska korist v obliki vračila denarja

 

Pravica do vračila denarja

 

11

Podjetje ima možnost za vračilo denarja samo, če ima brezpogojno pravico do vračila denarja:

(a) v času trajanja programa, pri čemer se ne predpostavlja, da morajo biti za pridobitev vračila denarja poravnane obveznosti programa (v nekaterih pravnih sistemih na primer ima podjetje pravico do vračila denarja v času trajanja programa ne glede na to, ali so bile obveznosti programa poravnane); ali

(b) če se predpostavlja, da bodo do izstopa vseh članov iz programa postopno poravnane obveznosti programa; ali

(c) če se predpostavlja, da bodo vse obveznosti programa v celoti poravnane z enim samim dogodkom (tj. likvidacijo programa).

Brezpogojna pravica do vračila denarja lahko obstaja neodvisno od ravni financiranja programa na datum bilance stanja.

 

12

Če je pravica podjetja do vračila presežka odvisna od obstoja ali neobstoja enega ali več prihodnjih nepredvidenih dogodkov, ki niso pod njegovim popolnim nadzorom, podjetje nima brezpogojne pravice in sredstva ne more pripoznati.

 

13

Podjetje meri gospodarsko korist v obliki vračila denarja v višini presežka na datum bilance stanja (ta je enak pošteni vrednosti sredstev programa, zmanjšani za sedanjo vrednost obveze določenega zaslužka), ki ga ima podjetje pravico prejeti v obliki vračila denarja, zmanjšanega za morebitne povezane stroške. Če bi bilo na primer vračilo denarja poleg davka iz dobička tudi predmet drugih vrst obdavčitve, meri podjetje znesek vračila denarja brez takih obdavčitev.

 

14

Pri merjenju višine vračila denarja, ki je na voljo ob likvidaciji programa (11.(c) člen), vključi podjetje stroške v načrt poravnave obveznosti programa in izvršitve vračila denarja. Podjetje na primer odbije plačila za strokovne storitve, če so te plačane iz sredstev programa in jih ne plača podjetje, in stroške morebitnih zavarovalnih premij, ki so morda potrebne za zavarovanje obveznosti ob likvidaciji.

 

15

Če je višina vračila denarja namesto z določenim zneskom opredeljena kot celoten znesek ali kot del presežka, podjetje ne izvede prilagoditve za časovno vrednost denarja, četudi je vračilo uresničljivo šele v prihodnosti.

 

Gospodarska korist v obliki zmanjšanja prispevka

 

16

Če ni zahteve glede minimalnega financiranja za prispevke, povezane s prihodnjim službovanjem, je gospodarska korist, ki je na voljo v obliki zmanjšanja prispevkov v prihodnosti:

(a) [črtano]

(b) enaka prihodnjim stroškom službovanja, ki jih ima podjetje, za vsako obdobje znotraj pričakovane življenjske dobe programa, oziroma pričakovane življenjske dobe podjetja, če je slednja krajša. V prihodnjih stroških službovanja podjetja niso upoštevani zneski, ki jih bodo krili uslužbenci.

 

17

Podjetje določi prihodnje stroške službovanja na podlagi predpostavk, ki so skladne s predpostavkami, uporabljenimi za določanje obveze določenega zaslužka, in okoliščinami, ki obstajajo ob koncu poročevalnega obdobja v skladu z MRS 19. Podjetje tako predpostavi, da se zaslužki iz programa v prihodnosti ne bodo spremenili, dokler se ne spremeni program, predpostavi pa tudi, da bo število zaposlenih v prihodnosti stabilno, razen če podjetje zmanjša število zaposlenih, vključenih v program. V slednjem primeru predpostavka glede prihodnjega števila zaposlenih vključuje zmanjšanje.

 

Učinek zahteve glede minimalnega financiranja na gospodarsko korist v obliki zmanjšanja prispevkov v prihodnosti

 

18

Podjetje na dani datum analizira katero koli zahtevo glede minimalnega financiranja v zvezi s prispevki, ki so potrebni za kritje (a) katerih koli obstoječih primanjkljajev iz preteklega službovanja na osnovi minimalnega financiranja in (b) prihodnjega službovanja.

 

19

Prispevki za kritje kateregakoli obstoječega primanjkljaja na osnovi minimalnega financiranja, povezanega z že prejetimi storitvami, ne vplivajo na prihodnje prispevke za prihodnje službovanje. Ti lahko povzročijo nastanek obveznosti v skladu s 23.–26. členom.

 

20

Če obstaja zahteva glede minimalnega financiranja za prispevke, povezane s prihodnjim službovanjem, je gospodarska korist, ki je na voljo v obliki zmanjšanja prispevkov v prihodnosti, vsota naslednjega:

(a) vsak znesek, zaradi katerega se zmanjšajo prihodnji prispevki, ki se plačujejo za prihodnje službovanje na podlagi zahteve glede minimalnega financiranja, ker je podjetje izvedlo predplačilo (tj. podjetje je plačalo znesek, preden se je to od njega zahtevalo), in

(b) ocenjeni prihodnji stroški službovanja v vsakem obdobju v skladu s členoma 16 in 17, zmanjšani za ocenjene prispevke, ki bi jih bilo treba na podlagi zahteve glede minimalnega financiranja plačevati za prihodnje službovanje v navedenih obdobjih, če ne bi bilo predplačila iz točke (a).

 

21

Podjetje za prihodnje službovanje oceni prispevke, ki se bodo v prihodnosti plačevali na podlagi zahteve po minimalnem financiranju, pri čemer upošteva vpliv morebitnega presežka, določenega z uporabo osnove minimalnega financiranja, ne upošteva pa predplačila, opisanega v členu 20(a). Podjetje uporabi predpostavke, skladne z osnovo minimalnega financiranja; za vse dejavnike, ki niso opredeljeni z navedeno osnovo, pa uporabi predpostavke, skladne s tistimi, ki se uporabijo za določitev obveze določenega zaslužka in z okoliščinami, ki obstajajo ob koncu poročevalnega obdobja, kot je določeno z MRS 19. Ocena vključuje vse spremembe, za katere se pričakuje, da bodo nastale po tem, ko podjetje poravna minimalne prispevke, ko te zapadejo v plačilo. Vendar ocena ne vključuje učinka pričakovanih sprememb pogojev, ki se nanašajo na osnovo minimalnega financiranja in ob koncu poročevalnega obdobja niso predpisane ali pogodbeno dogovorjene.

 

22

Ko podjetje določi znesek, naveden v členu 20(b), se znesek gospodarske koristi, ki je na voljo kot zmanjšanje prihodnjih prispevkov, zmanjša, če prihodnji prispevki, ki se plačujejo na podlagi zahteve po minimalnem financiranju za prihodnje službovanje, presegajo v katerem koli obdobju stroške službovanja, določene na podlagi IAS 19. Vendar znesek, naveden v členu 20(b), nikoli ne more biti manjši od nič.

 

Kdaj lahko zahteva glede minimalnega financiranja privede do nastanka obveznosti

 

23

Če je podjetje v skladu z zahtevo glede minimalnega financiranja v zvezi z že prejetimi storitvami obvezano plačati prispevke za kritje obstoječega primanjkljaja na osnovi minimalnega financiranja, podjetje določi, ali bodo dolgovani prispevki po vplačilu v program razpoložljivi v obliki vračila denarja ali zmanjšanja prispevkov v prihodnosti.

 

24

Če dolgovani prispevki ne bodo razpoložljivi po vplačilu v program, podjetje ob nastanku obveze pripozna obveznost. Obveznost pomeni tako zmanjšanje čistega sredstva določenega zaslužka oziroma povečanje čiste obveznosti določenega zaslužka, da se zaradi uporabe 64. člena MRS 19 ne pričakuje, da bi ob vplačilu prispevkov nastala dobiček ali izguba.

 

25

[črtano]

 

26

[črtano]

 

DATUM UVELJAVITVE

 

27

Podjetje uporablja to pojasnilo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2008 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

 

27A

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 26. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.

 

27B

Predplačila na podlagi zahteve glede minimalnega financiranja: dodan je bil člen 3A, spremenjeni so bili členi 16–18 in 20–22. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

 

27C

MRS 19 (kakor je bil spremenjen leta 2011), je spremenil 1., 6., 17. in 24. člen in izbrisal 25. in 26. člen. Podjetje te spremembe uporabi, ko uporabi MRS 19 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

 

PREHOD

 

28

Podjetje uporablja to pojasnilo od začetka prvega obračunskega obdobja, ki je predstavljeno v prvih računovodskih izkazih, za katere se uporablja pojasnilo. Podjetje pripozna vse začetne prilagoditve, ki izhajajo iz uporabe tega pojasnila, v zadržanem čistem dobičku na začetku tega obdobja.

 

29

Podjetje uporablja spremembe v členih 3A, 16–18 in 20–22 od začetka najzgodnejšega primerjalnega obdobja, predstavljenega v prvih računovodskih izkazih, v katerih podjetje uporabi to pojasnilo. Če je podjetje uporabilo to pojasnilo, preden je uporabilo spremembe, mora pripoznati prilagoditev, ki je posledica uporabe sprememb, v zadržanem čistem dobičku na začetku najzgodnejšega prikazanega primerjalnega obdobja.

 

Na vrh