Pojasnilo OPMSRP 1

SPREMEMBE V OBSTOJEČIH OBVEZNOSTIH RAZGRADNJE, PONOVNE VZPOSTAVITVE IN PODOBNIH OBVEZNOSTI

/OPMSRP 1/

(neuradno prečiščeno besedilo – NUPB)

 

 

Datum veljavnosti NUPB: od 21.12.2008 do 28.11.2017

Datum uporabe NUPB: od 01.01.2009 do 31.12.2018

 

 

SKLICEVANJE

 

·MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007)

·MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

·MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) (kakor je bil popravljen 2003)

·MRS 23 Stroški izposojanja

·MRS 36 Oslabitev sredstev (kakor je bil popravljen 2004)

·MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva

 

OZADJE

 

1

Številna podjetja so dolžna razgraditi, odstraniti in ponovno vzpostaviti opredmetena osnovna sredstva. V tem pojasnilu se takšne obveznosti imenujejo obveznostih razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobne obveznosti. Po MRS 16 nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva vključuje začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve sredstva ter ponovno vzpostavitev na ustreznem mestu, za katero nastane obveznost podjetja bodisi ob pridobitvi sredstva bodisi kot posledica uporabe sredstva v določenem časovnem obdobju za druge namene razen proizvodnje zalog v enakem časovnem obdobju. MRS 37 vsebuje zahteve glede merjenja obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti. To pojasnilo ponuja navodila glede obračunavanja učinkov sprememb merjenja obstoječih obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti.

 

PODROČJE UPORABE

 

2

To pojasnilo se uporablja za spremembe pri merjenju katerihkoli obstoječih obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti, ki so tako:

(a) pripoznane kot del nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva v skladu z MRS kot tudi

(b) pripoznane kot obveznosti v skladu z MRS 37.

Obveznost razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobne obveznosti lahko na primer obstajajo za razgradnjo obrata, sanacijo okoljske škode pri ekstraktivnih dejavnostih ali odstranitev opreme.

 

VPRAŠANJE

 

3

To pojasnilo razlaga, kako je treba obračunati vpliv naslednjih dogodkov na spremembe pri merjenju obstoječih obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti:

(a) sprememba pri ocenjevanju poravnavanja obveznosti odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi (npr. denarni tokovi),

(b) sprememba pri trenutni tržni diskontni meri, kot je opredeljena v 47. členu MRS 37 (vključno s spremembami v časovni vrednosti denarja in tveganjih, značilnih za obveznost), ter

(c) povečanje, ki odraža pretekli čas (imenovano tudi razreševanje diskontiranja).

 

SPLOŠNO MNENJE

 

4

Spremembe pri merjenju obstoječih obveznosti razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ocenjenem časovnem okviru ali količine odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi, potrebne za poravnavo obvez, kot tudi sprememba v diskontni meri, se obračunavajo v skladu s spodnjimi 5.–7. členi.

 

5

Če se ustrezno sredstvo meri z uporabo modela nabavne vrednosti:

(a) ob upoštevanju točke (b) se spremembe v obveznosti prištejejo k ali odštejejo od nabavne vrednosti ustreznega sredstva v trenutnem obdobju.

(b) znesek, ki je odštet od nabavne vrednosti sredstva, ne sme presegati njegove knjigovodske vrednosti. Če zmanjšanje obveznosti presega knjigovodsko vrednost sredstva, se presežek nemudoma pripozna v poslovnem izidu.

(c) če prilagoditev poveča nabavno vrednost sredstva, mora podjetje ugotoviti, če to pomeni, da nove knjigovodske vrednosti ne bo možno v celoti nadomestiti. Če je temu tako, mora podjetje preizkusiti sredstvo z vidika oslabitve, tako da oceni njegovo nadomestljivo vrednost in obračunati izgube zaradi oslabitve v skladu z MRS 36.

 

6

Če se ustrezno sredstvo meri z uporabo modela prevrednotenja:

(a) spremembe obveznosti spremenijo prevrednotovalni presežek ali primanjkljaj prvotno pripoznanega sredstva, tako da:

(i) zmanjšanje obveznosti (ob upoštevanju točke (b)) se mora pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu in povečati prevrednotovalni presežek v lastniškem kapitalu, le da se pripozna v izkazu vseobsegajočega donosa, v kolikor odpravi prevrednotovalni primanjkljaj sredstva, ki je bil na začetku pripoznan v izkazu vseobsegajočega donosa;

(ii) povečanje obveznosti se mora pripoznati v poslovnem izidu, le da se mora pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu in zmanjša prevrednotovalni presežek v lastniškem kapitalu do višine, do obsega kreditnega salda prevrednotovalnega presežka v povezavi s tem sredstvom.

(b) če zmanjšanje obveznosti presega knjigovodsko vrednost, ki bi bila pripoznana, če bi bilo sredstvo obravnavano po modelu nabavne vrednosti, se presežek nemudoma pripozna v poslovnem izidu.

(c) sprememba obveznosti pomeni, da bo morda potrebno prevrednotiti sredstvo in s tem zagotoviti, da se knjigovodska vrednost ne razlikuje bistveno od tiste, ki bi se ugotovila z uporabo poštene vrednosti na dan izkaza finančnega položaja. Vsako takšno prevrednotenje je treba upoštevati pri določevanju zneskov, ki se pripoznajo v poslovnem izidu ali v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s točko (a). Če je potrebno prevrednotenje, je treba prevrednotiti vsa sredstva iste skupine.

(d) MRS 1 zahteva, da se v izkazu vseobsegajočega donosa razkrijejo posamezne sestavine drugega vseobsegajočega donosa ali odhodka. Pri upoštevanju te zahteve se mora sprememba v prevrednotovalnem presežku, ki izhaja iz takšne spremembe obveznosti, ugotavljati posebej in tako tudi razkrivati.

 

7

Popravljen amortizirljivi znesek sredstva se amortizira v njegovi dobi koristnosti. Zato se od trenutka, ko se ustreznemu sredstvu izteče doba koristnosti, vse nadaljnje spremembe obveznosti pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa v času njihovega nastanka. To velja tako za model nabavne vrednosti kot tudi za model prevrednotenja.

 

8

Obdobno razreševanje diskonta se v poslovnem izidu pripozna kot strošek financiranja v trenutku nastanka. Usredstvenje po MRS 23 ni dovoljeno.

 

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

 

9

Podjetje mora uporabljati to pojasnilo za letna obdobja, ki se začnejo 1. septembra 2004 ali kasneje. Spodbuja se uporaba že pred datumom. Če podjetje uporablja to pojasnilo za obdobja, ki se začnejo pred 1. septembrom 2004, mora to razkriti.

 

9A

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 6. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.

 

PREHOD

 

10

Spremembe računovodskih usmeritev se morajo obravnavati v skladu z zahtevami MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake[1].