Šablona

 

Mednarodni računovodski standard 10

DOGODKI PO POROČEVALSKEM OBDOBJU

/MRS 10/

(neuradno prečiščeno besedilo – NUPB)

 

Uradni list Evropske Unije (EU)

 

št.

stran

datum

Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008

L 320

1

29.11.2008

Uredba Komisije (ES) št. 1274/2008 z dne 17. decembra 2008

L 339

3

18.12.2008

Uredba Komisije (ES) št. 1142/2009 z dne 26. novembra 2009

L 312

8

27.11.2009

Uredba Komisije (EU) št. 1255/2012 z dne 11. decembra 2012

L 360

78

29.12.2012

Uredba Komisije (EU) št. 2016/2067 z dne 22. novembra 2016

L 323

1

29.11.2016

 

Datum veljavnosti NUPB: od 19.12.2016 do 30.12.2019

Datum uporabe NUPB: od 01.01.2018 do 31.12.2019

 

 

CILJ

 

1

Cilj tega standarda je določiti:

(a) kdaj naj podjetje popravi svoje računovodske izkaze za dogodke po poročevalskem obdobju, ter

(b) kaj naj podjetje razkrije o datumu, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo, in o dogodkih po poročevalskem obdobju.

Ta standard tudi zahteva, da podjetje ne pripravlja svojih računovodskih izkazov kot delujoče podjetje, če dogodki po poročevalskem obdobju nakazujejo, da predpostavka o delujočem podjetju ni primerna.

 

PODROČJE UPORABE

 

2

Ta standard mora veljati za obračunavanje in razkrivanje dogodkov po poročevalskem obdobju.

 

OPREDELITVE POJMOV

 

3

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

Dogodki  po poročevalskem obdobju so tisti dogodki, tako ugodni kot tudi neugodni, ki se zgodijo med koncem poročevalskega obdobja in datumom odobritve računovodskih izkazov za objavo. Dogodki so lahko dveh vrst:

(a) takšni, ki dajejo dokaze o okoliščinah, ki so obstajale na dan izkaza finančnega položaja (popravljalni dogodki po poročevalskem obdobju), ter

(b) takšni, ki zgolj nakazujejo okoliščine, ki so se pojavile po poročevalskem obdobju(nepopravljalni dogodki po poročevalskem obdobju).

 

4

Odobravanje računovodskih izkazov za objavo je odvisno od ustroja poslovodenja, zakonskih zahtev ter postopkov za pripravljanje in dokončevanje računovodskih izkazov.

 

5

V nekaterih primerih mora podjetje predložiti svoje računovodske izkaze v potrditev delničarjem, potem ko so že objavljeni. V takšnih primerih so računovodski izkazi odobreni za objavo na datum objave in ne na datum, ko delničarji potrdijo računovodske izkaze.

 

Zgled

Ravnateljstvo podjetja 28. februarja 20X2 dokonča osnutek računovodskih izkazov za leto, končano 31. decembra 20X1. Dne 18. marca 20X2 upravni odbor pregleda računovodske izkaze in jih odobri za objavo. Podjetje objavi svoj dobiček in druge izbrane računovodske informacije 19. marca 20X2. Računovodski izkazi so na razpolago delničarjem in drugim 1. aprila 20X2. Delničarji potrdijo računovodske izkaze na letni skupščini 15. maja 20X2 in potrjeni računovodski izkazi se nato predložijo upravnemu organu 17. maja 20X2.

Računovodski izkazi so odobreni za objavo 18. marca 20X2 (datum, ko jih upravni odbor odobri za objavo).

 

6

V nekaterih primerih mora ravnateljstvo podjetja predložiti računovodske izkaze nadzornemu svetu (sestavljenemu izključno iz neposlovodnih članov) v odobritev. V takšnih primerih so računovodski izkazi odobreni za objavo, ko jih ravnateljstvo predloži nadzornemu svetu.

 

Zgled

Dne 18. marca 20X2 ravnateljstvo podjetja odobri predložitev računovodskih izkazov nadzornemu svetu. Nadzorni svet sestavljajo samo neposlovodni člani, v njem pa so lahko predstavniki zaposlencev in drugih zunanjih upravičencev. Nadzorni svet potrdi računovodske izkaze 26. marca 20X2. Računovodski izkazi so na razpolago delničarjem in drugim 1. aprila 20X2. Delničarji potrdijo računovodske izkaze na letni skupščini 15. maja 20X2 in računovodski izkazi se nato predložijo upravnemu organu 17. maja 20X2.

Računovodski izkazi so odobreni za objavo 18. marca 20X2 (datum, ko ravnateljstvo odobri predložitev nadzornem svetu).

 

7

Dogodki po poročevalskem obdobju so vsi dogodki do datuma, ko so računovodski izkazi odobreni za objavo, celo če se zgodijo po javni objavi dobička ali drugih izbranih računovodskih informacij.

 

PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE

 

Popravljalni dogodki po poročevalskem obdobju

 

8

Podjetje mora popraviti zneske, pripoznane v njegovih računovodskih izkazih, da bi odsevali popravljalne dogodke po poročevalskem obdobju.

 

9

Sledijo zgledi popravljalnih dogodkov po poročevalskem obdobju, ki zahtevajo, da podjetje popravi zneske, pripoznane v njegovih računovodskih izkazih, ali da pripozna postavke, ki prej niso bile pripoznane:

Spodaj so predstavljeni primeri popravljalnih dogodkov po poročevalskem obdobju, ki zahtevajo, da podjetje popravi zneske, pripoznane v njegovih računovodskih izkazih, ali da pripozna postavke, ki prej niso bile pripoznane:

(a) sklep sodišča po poročevalskem obdobju, ki potrjuje, da je imelo podjetje sedanjo obvezo že na dan izkaza finančnega položaja. Podjetje popravi že pripoznano rezervacijo v zvezi s tem sodnim postopkom v skladu z MRS 37 – Rezervacije, možne obveznosti in možna sredstva – ali pa pripozna novo rezervacijo. Podjetje ne razkrije le možne obveznosti, ker sklep sodišča postreže z dodatnimi dokazi, ki se jih upošteva v skladu s 16. členom MRS 37.

(b) prejem informacije po poročevalskem obdobju, ki kaže, da je bilo na dan izkaza finančnega položaja sredstvo oslabljeno ali da je treba popraviti znesek prej pripoznane izgube zaradi oslabitve takšnega sredstva. Na primer:

(i) bankrot odjemalca, ki se zgodi po poročevalskem obdobju, navadno potrdi, da je izguba v zvezi s terjatvami že obstajala na dan izkaza finančnega položaja in da mora podjetje popraviti knjigovodski znesek terjatve do odjemalca, ter

(b) prejem informacij po poročevalskem obdobju, ki kažejo, da je bilo ob koncu poročevalskega obdobja sredstvo oslabljeno ali da je treba popraviti znesek prej pripoznane izgube zaradi oslabitve takšnega sredstva. Na primer:

(i) stečaj odjemalca, do katerega je prišlo po poročevalskem obdobju, običajno potrdi, da je imel odjemalec na koncu poročevalskega obdobja poslabšano kreditno kakovost;

(ii) prodaja zalog po poročevalskem obdobju je lahko dokaz o njeni čisti iztržljivi vrednosti na dan izkaza finančnega položaja.

(c) določitev nabavne vrednosti kupljenih sredstev po poročevalskem obdobju ali iztržka od prodanih sredstev pred koncem poročevalskega obdobja,

(d) določitev zneska deležev zaposlencev v dobičku ali plačil nagrad po poročevalskem obdobju, če je imelo podjetje ob koncu poročevalskega obdobja pravno ali posredno obvezo za takšna plačila zaradi dogodkov pred tem datumom (glejte MRS 19 – Zaslužki zaposlencev).

(e) odkritje prevar ali napak, ki kažejo, da računovodski izkazi niso pravilni.

 

Nepopravljalni dogodki po datumu izkaza finančnega položaja

 

10

Podjetje ne sme popraviti zneskov, pripoznanih v njegovih računovodskih izkazih, da bi odsevali nepopravljalne dogodke po poročevalskem obdobju.

 

11

Primer nepopravljalnega dogodka po poročevalnem obdobju je zmanjšanje poštene vrednosti finančnih naložb med koncem poročevalnega obdobja in datumom odobritve računovodskih izkazov za objavo. Zmanjšanje poštene vrednosti se praviloma ne nanaša na stanje finančne naložbe ob koncu poročevalnega obdobja, ampak izraža okoliščine, ki so se pojavile pozneje. Zato podjetje ne popravi zneskov, pripoznanih v njegovih računovodskih izkazih, za finančne naložbe. Podobno podjetje ne posproti zneskov, razkritih o finančnih naložbah ob koncu poročevalskega obdobja, čeprav utegnejo biti potrebna dodatna razkritja po 21. členu.

 

Dividende

 

12

Če so dividende imetnikov kapitalskih instrumentov (kot so opredeljeni v MRS 32 – Finančni instrumenti – predstavljanje) objavljene po poročevalskem obdobju, jih podjetje ne sme pripoznati kot obveznosti na dan izkaza finančnega položaja.

 

13

Če se dividende objavijo po koncu obdobja poročanja, vendar preden so računovodski izkazi odobreni za prodajo, se dividende na koncu obdobja poročanja ne pripoznajo kot obveznost, ker takrat taka obveza še ne obstaja. Takšne dividende se razkrijejo v pojasnilih v skladu z MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov.

 

DELUJOČE PODJETJE

 

14

Podjetje ne sme pripravljati svojih računovodskih izkazov kot delujoče podjetje, če se ravnateljstvo po poročevalskem obdobju odloči, da bo likvidiralo podjetje ali prenehalo trgovanje oziroma da ni nobene stvarne možnosti za kaj drugega.

 

15

Poslabšanje poslovnih izidov in finančnega stanja po poročevalskem obdobju lahko nakazuje potrebo po proučitvi, ali je predpostavka o delujočem podjetju še ustrezna. Če ni več, je učinek tolikšen, da zahteva ta standard prej temeljito spremembo podlage računovodenja kot pa prilagoditev zneskov, pripoznanih v skladu s prvotno podlago računovodenja.

 

16

MRS 1 določa obvezna razkritja, če:

(a) podjetje ne pripravi računovodskih izkazov kot delujoče podjetje, ali

(b) ravnateljstvo ve za bistvene negotovosti, povezane z dogodki ali okoliščinami, ki lahko povzročijo pomemben dvom o zmožnosti podjetja, da bi nadaljevalo poslovanje. Dogodki ali okoliščine, ki zahtevajo razkritje, se lahko pojavijo po poročevalskem obdobju.

 

RAZKRITJE

 

Datum odobritve za objavo

 

17

Podjetje mora razkriti datum, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo, in kdo jih je odobril. Če imajo lastniki podjetja ali drugi pravico popraviti računovodske izkaze po objavi, mora podjetje to dejstvo razkriti.

 

18

Za uporabnike je pomembno, da vedo, kdaj so bili računovodski izkazi odobreni za objavo, saj ne odsevajo dogodkov po tem datumu.

 

Posprotenje razkritja o okoliščinah ob koncu poročevalskega obdobja

 

19

Če podjetje po poročevalskem obdobju dobi informacije o okoliščinah, ki so obstajale ob koncu poročevalskega obdobja, mora v luči novih informacij posprotiti razkritja v zvezi s takšnimi okoliščinami.

 

20

V nekaterih primerih mora podjetje posprotiti razkritja v svojih računovodskih izkazih, da odsevajo informacije, dobljene po poročevalskem obdobju, celo če informacije ne vplivajo na zneske, ki jih podjetje pripoznava v svojih računovodskih izkazih. Potreba po posprotenju razkritij se na primer pojavi, če so po poročevalskem obdobju na razpolago dokazi o možni obveznosti, ki je obstajala ob koncu poročevalskega obdobja. Poleg razmisleka, ali naj pripozna ali spremeni rezervacijo po MRS 37, podjetje v luči takšnega dokaza posproti svoja razkritja o možni obveznosti.

 

Nepopravljalni dogodki po poročevalskem obdobju

 

21

Če so nepopravljalni dogodki po poročevalskem obdobju bistveni, lahko njihovo nerazkritje vpliva na poslovne odločitve uporabnikov, zasnovane na računovodskih izkazih. Zato mora podjetje razkriti o vsaki pomembni vrsti nepopravljalnih dogodkov po poročevalskem obdobju:

(a) vrsto dogodka, ter

(b) oceno njegove denarno izražene posledice ali navedbo, da takšna ocena ni mogoča.

 

22

Sledijo zgledi nepopravljalnih dogodkov po poročevalskem obdobju, ki se praviloma razkrijejo:

(a) večja poslovna združitev po poročevalskem obdobju (MSRP 3 – Poslovne združitve – zahteva v takšnih primerih posebna razkritja) ali odtujitev večjega odvisnega podjetja,

(b) objava načrta ustavitve poslovanja,

(c) večji nakupi sredstev, razvrstitev med sredstva za prodajo v skladu z MSRP 5 – Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje – in odtujitve sredstev ali državne razlastitve večjih sredstev,

(d) uničenje večjega proizvajalnega obrata zaradi požara po poročevalskem obdobju,

(e) objava ali začetek večjega reorganiziranja (glejte MRS 37),

(f) večje transakcije z navadnimi delnicami in potencialnimi rednimi delnicami po poročevalskem obdobju (MRS 33 – Čisti dobiček na delnico – od podjetja zahteva, da razkrije opis takšnih transakcij, ki ne spadajo med tiste, kjer gre za izdaje brezplačnih delnic na podlagi prenosa rezerv v delniški kapital ali izdaje kot posebne premije obstoječim delničarjem, razdelitve delnic ali obratne razdelitve delnic, ki pa jih je po MRS 33 treba preračunati),

(g) nenavadno velike spremembe cen sredstev ali deviznih tečajev po poročevalskem obdobju,

(h) spremembe davčnih stopenj ali sprejetih oziroma napovedanih davčnih zakonov po poročevalskem obdobju, ki pomembno vplivajo na sprotne in odložene terjatve za davke in obveznosti za davke (glejte MRS 12 – Davek iz dobička),

(i) sprejemanje pomembnih obvez ali pogojnih obveznosti, na primer z izdajo pomembnih jamstev, ter

(j) začenjanje večjih pravd izključno zaradi dogodkov, ki so se zgodili pred koncem poročevalskega obdobja.

 

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

 

23

Podjetje mora začeti uporabljati ta standard za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2005 ali kasneje. Uporaba pred tem datumom je priporočljiva. Če podjetje uporablja ta standard za obdobje pred 1. januarjem 2005, mora to razkriti.

 

23A

Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 11. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.

 

23B

Z MSRP 9 Finančni instrumenti, kot je bil izdan julija 2014, je bil spremenjen 9. člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 9.

 

RAZVELJAVITEV MRS 10 (POPRAVLJEN LETA 1999)

 

24

Ta standard nadomesti MRS 10 – Dogodki po poročevalskem obdobju (popravljen 1999).

 

Na vrh