Mednarodni standard računovodskega poročanja 7

FINANČNI INSTRUMENTI: RAZKRITJA

/MSRP 7/

(neuradno prečiščeno besedilo – NUPB)

 

 

Datum veljavnosti NUPB: od 29.11.2017 do 04.02.2020

Datum uporabe NUPB: od 01.01.2019 do 31.12.2019

 

 

CILJ

 

1

Cilj tega MSRP je zahtevati, da podjetja v svoje računovodske izkaze vključijo razkritja, ki uporabnikom omogočajo, da ovrednotijo:

(a) pomen finančnih instrumentov za finančno stanje in dosežke podjetja, ter

(b) naravo in obseg tveganj, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, katerim je podjetje izpostavljeno v zadevnem obdobju in ob koncu poročevalskega obdobja, ter kako podjetje obvladuje tovrstna tveganja.

 

2

Načela v tem MSRP dopolnjujejo načela za pripoznavanje, merjenje in predstavljanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje in MSRP 9 Finančni instrumenti.

 

PODROČJE UPORABE

 

3

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a) deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, ki se obračunavajo v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ali MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Vendar MSRP 10, MRS 27 ali MRS 28 v nekaterih primerih od podjetja zahtevajo ali mu dopuščajo obračunavanje deleža v odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnem podvigu z uporabo MSRP 9; v teh primerih podjetja uporabljajo zahteve iz tega MSRP. Podjetja ta MSRP prav tako uporabljajo za vse izvedene finančne instrumente, povezane z deleži v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, razen če izvedeni finančni instrument ustreza opredelitvi kapitalskega instrumenta iz MRS 32;

(b) pravice in obveze zaposlovalcev, ki izhajajo iz programov zaslužkov za zaposlene, na katere se nanaša MRS 19 Zaslužki zaposlencev.

(c) [črtano]

(d) zavarovalne pogodbe, kot so opredeljene v MSRP 4 Zavarovalne pogodbe. Vendar se ta MSRP uporablja tudi za izvedene finančne instrumente, vgrajene v zavarovalne pogodbe, če MSRP 9 od podjetja zahteva, da jih obračunava ločeno. Poleg tega mora izdajatelj uporabljati ta MSRP za pogodbe o finančnem poroštvu, če uporablja MSRP 9 pri pripoznavanju in merjenju pogodb, če pa se v skladu s 4.(d) členom MSRP 4 odloči za uporabo MSRP 4 pri pripoznavanju in merjenju pogodb, pa mora uporabljati MSRP 4;

(e) finančne instrumente, pogodbe in obveze v okviru plačil z delnicami, za katere se uporablja MSRP 2 Plačilo z delnicami, vendar pa se ta MSRP uporablja za pogodbe, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9;

(f) instrumente, ki jih je treba razvrstiti kot kapitalske instrumente v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom MRS 32.

 

4

Ta MSRP se uporablja za pripoznane in nepripoznane finančne instrumente. Pripoznani finančni instrumenti vključujejo finančna sredstva in finančne obveznosti, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9. Nepripoznani finančni instrumenti vključujejo nekatere finančne instrumente, ki sicer ne spadajo v področje uporabe MSRP 9, vendar spadajo v področje uporabe tega MSRP.

 

5

Ta MSRP se uporablja za pogodbe za nakup ali prodajo nefinančnih sredstev, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9.

 

5A

Zahteve glede razkrivanja kreditnega tveganja iz 35.A–35.N člena se uporabljajo za tiste pravice, za katere MSRP 15 Prihodki z pogodb s kupci določa, da se obračunavajo v skladu z MSRP 9 za namene pripoznavanja dobičkov in izgub zaradi oslabitve. Vsa sklicevanja na finančna sredstva ali finančne instrumente v teh členih vključujejo navedene pravice, razen če je določeno drugače.

 

SKUPINE FINANČNIH INSTRUMENTOV IN STOPNJA RAZKRITJA

 

6

Kadar ta MSRP zahteva razkritja ločeno glede na skupino finančnih instrumentov, podjetje razvrsti finančne instrumente v skupine, ki ustrezajo naravi informacij, ki se razkrivajo, in upoštevajo značilnosti teh finančnih instrumentov. Podjetje zagotovi zadostne informacije, da omogoči uskladitev vrstičnih postavk, predstavljenih v izkazu finančnega položaja.

 

POMEN FINANČNIH INSTRUMENTOV ZA FINANČNO STANJE IN DOSEŽKE

 

7

Podjetje razkrije informacije, ki uporabnikom njegovih računovodskih izkazov omogočajo, da ovrednotijo pomen finančnih instrumentov za njegovo finančno stanje in dosežke.

 

Izkaz finančnega položaja

 

Kategorije finančnih sredstev in finančnih obveznosti

 

8

Knjigovodske vrednosti vsake od spodaj navedenih kategorij, kakor so določene v MSRP 9, se razkrijejo bodisi v izkazu finančnega položaja bodisi v pojasnilih:

(a) finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, pri čemer se ločeno izkazujejo (i) tista, ki se kot taka določijo ob začetnem pripoznanju ali pozneje v skladu s 6.7.1. členom MSRP 9, in (ii) tista, ki se morajo obvezno meriti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9;

(b)–(d) [črtano]

(e) finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, pri čemer se ločeno izkazujejo (i) tiste, ki se kot take določijo ob začetnem pripoznanju ali pozneje v skladu s 6.7.1. členom MSRP 9, in (ii) tiste, ki ustrezajo opredelitvi „v posesti za trgovanje“ iz MSRP 9;

(f) finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti;

(g) finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti;

(h) finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, pri čemer se ločeno izkazujejo (i) finančna sredstva, ki se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9, in (ii) naložbe v kapitalske instrumente, ki se kot take določijo ob začetnem pripoznanju v skladu s 5.7.5. členom MSRP 9.

 

Finančna sredstva ali finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

 

9

Če je podjetje finančno sredstvo (ali skupino finančnih sredstev), ki bi se sicer merilo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po odplačni vrednosti, določilo kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, mora razkriti:

(a) največjo izpostavljenost finančnega sredstva (ali skupine finančnih sredstev) kreditnemu tveganju (glej 36.(a) člen) na koncu poročevalskega obdobja;

(b) znesek, za katerega morebitni povezani kreditni izvedeni finančni instrumenti ali podobni instrumenti zmanjšujejo navedeno največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju (glej 36.(b) člen);

(c) znesek spremembe, v obravnavanem obdobju in kumulativno, poštene vrednosti finančnega sredstva (ali skupine finančnih sredstev), ki ga je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja finančnega sredstva, določen bodisi:

(i) kot znesek sprememb njegove poštene vrednosti, ki jih ni mogoče pripisati spremembam tržnih pogojev, ki povzročajo tržno tveganje, bodisi

(ii) z uporabo druge metode, za katero podjetje meni, da natančneje odseva spremembe poštene vrednosti, ki jih je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja sredstva.

Spremembe tržnih pogojev, ki povzročajo tržno tveganje, vključujejo spremembe opazovane (normne) obrestne mere, cene blaga, deviznega tečaja, indeksa cen ali mer.

(d) znesek spremembe poštene vrednosti morebitnih povezanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali podobnih instrumentov, do katere je prišlo v obravnavanem obdobju in kumulativno od takrat, ko je bilo finančno sredstvo določeno kot tako.

 

10

Če je podjetje določilo finančno obveznost kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 4.2.2. členom MSRP 9 in mora izkazati učinke sprememb kreditnega tveganja navedene obveznosti v drugem vseobsegajočem donosu (glej 5.7.7. člen MSRP 9), razkrije:

(a) kumulativni znesek spremembe poštene vrednosti finančne obveznosti, ki ga je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja navedene obveznosti (glej B5.7.13.–B5.7.20. člen MSRP 9 za navodila glede ugotavljanja učinkov sprememb kreditnega tveganja pri obveznosti);

(b) razliko med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti in zneskom, ki bi ga moralo podjetje ob zapadlosti po pogodbi plačati imetniku obveze;

(c) vse prenose kumulativnega dobička ali izgube znotraj lastniškega kapitala v obdobju, vključno z razlogi za take prenose;

(d) če se v obravnavanem obdobju odpravi pripoznanje za obveznost, (po potrebi) znesek, izkazan v drugem vseobsegajočem donosu, ki je bil realiziran ob odpravi pripoznanja.

 

10A

Če je podjetje določilo finančno obveznost kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 4.2.2. členom MSRP 9 in mora izkazati vse spremembe poštene vrednosti navedene obveznosti (vključno z učinki sprememb kreditnega tveganja pri obveznosti) v poslovnem izidu (glej 5.7.7. in 5.7.8. člen MSRP 9), razkrije:

(a) znesek spremembe, v obravnavanem obdobju in kumulativno, poštene vrednosti finančne obveznosti, ki ga je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja navedene obveznosti (glej B5.7.13.–B5.7.20. člen MSRP 9 za navodila glede ugotavljanja učinkov sprememb kreditnega tveganja obveznosti); in

(b) razliko med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti in zneskom, ki bi ga moralo podjetje ob zapadlosti po pogodbi plačati imetniku obveze.

 

11

Podjetje mora razkriti tudi:

(a) podroben opis metod, uporabljenih za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz 9.(c), 10.(a) in 10.A(a) ter 5.7.7.(a) člena MSRP 9, vključno z obrazložitvijo, zakaj je metoda primerna;

(b) če podjetje meni, da razkritje, ki ga je podalo v izkazu finančnega položaja ali v pojasnilih, da bi izpolnilo zahteve iz 9.(c), 10.(a) ali 10.A(a) ali 5.7.7.(a) člena MSRP 9, ne odseva natančno sprememb poštene vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti, ki jih je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja, razloge za tako ugotovitev in dejavnike, za katere meni, da so relevantni;

(c) podroben opis metodologije ali metodologij, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali bi izkazovanje učinkov sprememb kreditnega tveganja obveznosti v drugem vseobsegajočem donosu povzročilo ali povečalo računovodsko neskladnost v poslovnem izidu (glej 5.7.7. in 5.7.8. člen MSRP 9). Če mora podjetje izkazati učinke sprememb kreditnega tveganja obveznosti v poslovnem izidu (glej 5.7.8. člen MSRP 9), mora razkritje vsebovati podroben opis ekonomskega razmerja, opisanega v B5.7.6. členu MSRP 9.

 

Naložbe v kapitalske instrumente, določene kot merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

 

11A

Če je podjetje za naložbe v kapitalske instrumente določilo, da se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, kot je dovoljeno s 5.7.5. členom MSRP 9, mora razkriti:

(a) katere naložbe v kapitalske instrumente so bile določene kot merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa;

(b) razloge za uporabo tega alternativnega predstavljanja;

(c) pošteno vrednost vsake take naložbe na koncu poročevalskega obdobja;

(d) dividende, pripoznane v obdobju, pri čemer se ločeno prikažejo dividende, povezane z naložbami, za katere se je v poročevalskem obdobju odpravilo pripoznanje, in dividende, povezane z naložbami v posesti ob koncu poročevalskega obdobja;

(e) vse prenose kumulativnega dobička ali izgube znotraj lastniškega kapitala v obdobju, vključno z razlogi za take prenose.

 

11B

Če je podjetje v poročevalskem obdobju odpravilo pripoznanje naložb v kapitalske instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, mora razkriti:

(a) razloge za odtujitev naložb;

(b) pošteno vrednost naložb na datum odprave pripoznanja;

(c) kumulativni dobiček ali izgubo ob odtujitvi.

 

Prerazvrstitev

 

12

[črtano]

 

12A

[črtano]

 

12B

Podjetje mora razkriti, ali je v tekočem ali prejšnjih poročevalskih obdobjih prerazvrstilo katero koli finančno sredstvo v skladu s 4.4.1. členom MSRP 9. Podjetje mora za vsak tak dogodek razkriti:

(a) datum prerazvrstitve;

(b) podrobno obrazložitev spremembe poslovnega modela in kvalitativen opis njenega učinka na računovodske izkaze podjetja;

(c) znesek, ki se je prerazvrstil v posamezno kategorijo in iz posamezne kategorije.

 

12C

Podjetje mora za vsako poročevalsko obdobje po prerazvrstitvi do odprave pripoznanja za sredstva, ki so se prerazvrstila iz kategorije, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, tako da se merijo po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.4.1. členom MSRP 9, razkriti:

(a) efektivno obrestno mero, določeno na datum prerazvrstitve; in

(b) pripoznane prihodke od obresti.

 

12D

Če je podjetje od zadnjega datuma letnega poročanja prerazvrstilo finančna sredstva iz kategorije, ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, tako da se merijo po odplačni vrednosti, ali iz kategorije, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, tako da se merijo po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, mora razkriti:

(a) pošteno vrednost finančnih sredstev na koncu poročevalskega obdobja; in

(b) pošteno vrednost dobička ali izgube, ki bi se v poročevalskem obdobju pripoznala v poslovnem izidu ali drugem vseobsegajočem donosu, če se finančno sredstvo ne bi prerazvrstilo.

 

13

[črtano]

 

Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti

 

13A

Razkritja v 13.B–13.E členu dopolnjujejo druge zahteve glede razkritij tega MSRP in so potrebna za vse pripoznane finančne instrumente, ki se pobotajo v skladu z 42. členom MRS 32. Ta razkritja se uporabljajo tudi za pripoznane finančne instrumente, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ne glede na to, ali se pobotajo v skladu z 42. členom MRS 32.

 

13B

Podjetje razkrije informacije, ki omogočajo uporabnikom njegovih računovodskih izkazov, da ocenijo učinek oz. potencialni učinek pogodb o pobotu na finančni položaj podjetja. To vključuje učinke oz. potencialne učinke pravic do pobota, povezanih s pripoznanimi finančnimi sredstvi podjetja in pripoznanimi finančnimi obveznostmi, ki spadajo v področje uporabe 13.A člena.

 

13C

Da bi se dosegel cilj iz 13.B člena, podjetje na koncu poročevalskega obdobja ločeno razkrije naslednje kvantitativne informacije za pripoznana finančna sredstva in za pripoznane finančne obveznosti, ki spadajo v področje uporabe 13.A člena:

(a) kosmate zneske teh pripoznanih finančnih sredstev in pripoznanih finančnih obveznosti,

(b) zneske, ki se pri določanju čistih zneskov, predstavljenih v izkazu finančnega položaja, pobotajo v skladu s kriteriji 42. člena MRS 32,

(c) čiste zneske, ki so predstavljeni v izkazu finančnega položaja,

(d) zneske, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ki sicer niso vključeni v 13.C(b) člen, vključno z:

(i) zneski, povezanimi s pripoznanimi finančnimi instrumenti, ki ne izpolnjujejo nekaterih ali vseh kriterijev za pobotanje iz 42. člena MRS 32, in

(ii) zneski, povezani s finančnim zavarovanjem (vključno z zavarovanjem z denarnimi sredstvi), ter

(e) čisti znesek po odštetju zneskov pod točko (d) od zneskov pod točko (c) zgoraj.

Informacije, ki jih zahteva ta člen, se predstavijo v obliki tabele, ločeno za finančna sredstva in za finančne obveznosti, razen če je kakšna druga oblika bolj primerna.

 

13D

Celotni znesek, ki se v skladu s 13.C(d) členom razkrije za instrument, se omeji na znesek iz 13.C(c) člena za ta instrument.

 

13E

Podjetje v razkritja vključi opis pravic do pobota, povezanih s pripoznanimi finančnimi sredstvi podjetja in pripoznanimi finančnimi obveznostmi, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, razkritih v skladu s 13.C(d) členom, vključno z naravo takšnih pravic.

 

13F

Če se informacije, ki jih zahtevajo 13.B–13.E členi, razkrivajo v več kot enem pojasnilu k računovodskim izkazom, podjetje uporabi navzkrižno sklicevanje med temi pojasnili.

 

Zavarovanje s premoženjem

 

14

Podjetje mora razkriti:

(a) knjigovodsko vrednost finančnih sredstev, ki jih zastavilo kot zavarovanje s premoženjem za obveznosti ali pogojne obveznosti, vključno z zneski, ki so bili prerazvrščeni v skladu s 3.2.23.(a) členom MSRP 9; in

(b) pogoje, ki se nanašajo na zastavo njegovih sredstev.

 

15

Če ima podjetje zavarovanje (finančnih ali nefinančnih sredstev) s premoženjem in mu je dovoljeno, da to zavarovanje proda ali ponovno zastavi v primeru, da s strani lastnika zavarovanja ne pride do neplačila, podjetje razkrije:

(a) pošteno vrednost zavarovanja s premoženjem, ki ga ima,

(b) pošteno vrednost morebitnega prodanega ali ponovno zastavljenega zavarovanja s premoženjem in ali ga je podjetje dolžno vrniti, ter

(c) pogoje v zvezi z uporabo zavarovanja s premoženjem.

 

Račun popravkov vrednosti za kreditne izgube

 

16

[črtano]

 

16A

Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9, se ne zmanjša za popravek vrednosti za izgubo in podjetje ne izkazuje popravka vrednosti za izgubo ločeno v izkazu finančnega položaja kot zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnega sredstva. Vendar mora podjetje popravek vrednosti za izgubo razkriti v pojasnilih k računovodskim izkazom.

 

Sestavljeni finančni instrumenti z mnogovrstnimi vgrajenimi izpeljanimi finančnimi instrumenti

 

17

Če podjetje izda instrument, ki vsebuje tako sestavino finančnih obveznosti kot sestavino lastniškega kapitala (glej 28. člen MRS 32), in ima ta instrument mnogovrstne vgrajene izpeljane finančne instrumente, katerih vrednosti so medsebojno odvisne (kot je odpoklicljiv zamenljiv dolžniški instrument), podjetje razkrije obstoj teh možnosti.

Neplačila in kršitve

 

18

Za zapadla posojila, pripoznana ob koncu poročevalskega obdobja , podjetje razkrije:

(a) podrobnosti o morebitnih neplačilih glavnice, obresti, amortizacijskega sklada v obravnavanem obdobju ali o pogojih izplačila, ki se nanašajo na zapadla posojila,

(b) knjigovodsko vrednost neplačanih zapadlih posojil ob koncu poročevalskega obdobja, ter

(c) ali je bilo neplačilo odpravljeno ali pa je bil sklenjen nov dogovor o pogojih plačila zapadlih posojil, preden je bila odobrena izdaja računovodskih izkazov.

 

19

Če je v obravnavanem obdobju prišlo do kršitev pogojev posojilne pogodbe, ki niso zajeti v 18. členu, podjetje razkrije enake informacije, zahtevane v skladu z 18. členom, če so te kršitve posojilodajalcu omogočile, da zahteva pospešeno odplačilo (razen če so bile kršitve odpravljene ali če je bil dosežen nov dogovor o pogojih odplačila posojila ob koncu poročevalskega obdobja ali pred njim).

 

Izkaz vseobsegajočega donosa in lastniški kapital

 

Postavke prihodkov, odhodkov, dobičkov ali izgub

 

20

Podjetje mora razkriti naslednje postavke prihodkov, odhodkov, dobičkov ali izgub v izkazu vseobsegajočega donosa ali v pojasnilih:

(a) čiste dobičke ali čiste izgube pri:

(i) finančnih sredstvih ali finančnih obveznostih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, pri čemer morajo biti ločeno prikazane postavke za finančna sredstva ali finančne obveznosti, ki se tako določijo ob začetnem pripoznanju ali pozneje v skladu s 6.7.1. členom MSRP 9, in postavke za finančna sredstva in finančne obveznosti, ki se morajo obvezno meriti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9 (npr. finančne obveznosti, ki ustrezajo opredelitvi „v posesti za trgovanje“ iz MSRP 9). Za finančne obveznosti, določene kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, mora podjetje ločeno prikazovati znesek dobička ali izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, in znesek, pripoznan v poslovnem izidu;

(ii)–(iv) [črtano]

(v) finančnih obveznostih, merjenih po odplačni vrednosti;

(vi) finančnih sredstvih, merjenih po odplačni vrednosti;

(vii) naložbah v kapitalske instrumente, določene kot merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 5.7.5. členom MSRP 9;

(viii) finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9, pri čemer morata biti ločeno prikazana znesek dobička ali izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v obdobju, in znesek, ki se je ob odpravi pripoznanja prerazvrstil iz nabranega drugega vseobsegajočega donosa v poslovni izid za obdobje;

(b) skupne prihodke od obresti in skupne odhodke za obresti (izračunane po metodi efektivnih obresti) za finančna sredstva, ki se merijo po odplačni vrednosti ali ki se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9 (pri čemer morajo biti ti zneski prikazani ločeno), ali za finančne obveznosti, ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;

(c) prihodke od opravnin in honorarjev ter odhodke za opravnine in honorarje (poleg zneskov, vključenih v določanje efektivne obrestne mere), ki izhajajo iz:

(i) finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida; in

(ii) skrbniških in drugih fiduciarnih dejavnostih, katerih rezultat je posedovanje ali nalaganje sredstev v imenu posameznikov, skrbniških skladov, pokojninskih shem in drugih institucij.

(d) [črtano]

(e) [črtano]

 

20A

Podjetje mora razkriti analizo dobička ali izgube, pripoznane v izkazu vseobsegajočega donosa, ki izhaja iz odprave pripoznanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, pri čemer ločeno prikaže dobičke in izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja navedenih finančnih sredstev. To razkritje mora vključevati razloge za odpravo pripoznanja navedenih finančnih sredstev.

 

Druga razkritja

 

Računovodske usmeritve

 

21

V skladu s 117. členom MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) podjetje razkrije pomembne računovodske usmeritve, vključno s podlagami za merjenje, ki se uporabljajo pri pripravljanju računovodskih izkazov, in druge računovodske usmeritve, ki so koristne za razumevanje računovodskih izkazov.

 

Obračunavanje varovanja pred tveganjem

 

21A

Podjetje mora uporabljati zahteve glede razkritij iz 21.B–24.F člena za tiste izpostavljenosti tveganju, ki jih podjetje varuje in za katere se je odločilo, da bo uporabilo obračunavanje varovanja pred tveganjem. Razkritja glede obračunavanja varovanja pred tveganjem morajo vsebovati informacije o:

(a) strategiji obvladovanja tveganj v podjetju in kako se uporablja za obvladovanje tveganj;

(b) tem, kako lahko dejavnosti varovanja pred tveganjem, ki jih izvaja podjetje, vplivajo na znesek, čas in negotovost njegovih prihodnjih denarnih tokov; in

(c) učinku, ki ga je imelo obračunavanje varovanja pred tveganjem na izkaz finančnega položaja, izkaz vseobsegajočega donosa in izkaz sprememb lastniškega kapitala podjetja.

 

21B

Podjetje mora predstaviti zahtevana razkritja v enotnem pojasnilu ali v ločenem oddelku v računovodskih izkazih. Vendar podjetju ni treba podvajati informacij, ki so že predstavljene drugje, če so informacije v računovodskih izkazih vključene s sklicevanjem na druge izkaze, kot so pojasnila poslovodstva ali poročilo o tveganjih, ki so na voljo uporabnikom računovodskih izkazov pod enakimi pogoji in ob istem času kot računovodski izkazi. Brez informacij, vključenih s sklicevanji, so računovodski izkazi nepopolni.

 

21C

Če 22.A–24.F člen zahtevajo, da podjetje loči razkrite informacije glede na kategorije tveganja, mora podjetje vsako kategorijo tveganja določiti na podlagi izpostavljenosti tveganjem, za katere se je odločilo, da jih bo varovalo, in za katere uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem. Podjetje mora kategorije tveganja določati dosledno za vsa razkritja glede obračunavanja varovanja pred tveganjem.

 

21D

Da bi doseglo cilje iz 21.A člena, mora podjetje (razen, če je drugače določeno spodaj) določiti, kako podrobna naj bodo razkritja, kakšen poudarek naj bo na različnih vidikih zahtev po razkritju, kakšna je ustrezna raven združevanja ali razčlenjevanja ter ali uporabniki računovodskih izkazov potrebujejo dodatna pojasnila za ovrednotenje razkritih kvantitativnih informacij. Vendar mora podjetje uporabljati enako raven združevanja ali razčlenjevanja kot jo uporablja pri zahtevah po razkritju povezanih informacij v tem MSRP in v MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.

 

Obračunavanje varovanja pred tveganjem

 

22

[črtano]

 

22A

Podjetje mora pojasniti svojo strategijo obvladovanja tveganj za vse kategorije izpostavljenosti tveganju, za katere se je odločilo, da jih bo varovalo, in za katere se uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem. To pojasnilo bi moralo uporabnikom računovodskih izkazov omogočiti, da ocenijo (na primer):

(a) kako nastanejo posamezna tveganja;

(b) kako podjetje obvladuje posamezno tveganje. To vključuje, ali podjetje varuje celotno postavko pred vsemi tveganji ali varuje samo sestavino (ali sestavine) postavke in zakaj;

(c) obseg izpostavljenosti tveganju, ki jih podjetje obvladuje.

 

22B

Da bi izpolnjevale zahteve iz 22.A člena, bi morale informacije (med drugim) vključevati opis:

(a) instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se uporabljajo (in kako se uporabljajo) za varovanje izpostavljenosti tveganju;

(b) kako podjetje določi ekonomsko razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje za namene ocene učinkovitosti varovanja; in

(c) kako podjetje določi količnik varovanja pred tveganjem in kateri so viri neučinkovitosti varovanja.

 

22C

Ko podjetje za neko sestavino tveganja določi, da je pred tveganjem varovana postavka (glej 6.3.7. člen MSRP 9), mora poleg razkritij, ki se zahtevajo v 22.A in 22.B členu, zagotoviti tudi kvalitativne ali kvantitativne informacije o tem:

(a) kako je podjetje določilo sestavino tveganja, ki je določena kot pred tveganjem varovana postavka (vključno z opisom narave razmerja med sestavino tveganja in celotno postavko); in

(b) kako je sestavina tveganja povezana s celotno postavko (na primer, kot varovana postavka določena sestavina tveganja je v preteklosti povprečno zajemala 80 odstotkov sprememb poštene vrednosti celotne postavke).

 

Znesek, časovni okvir in negotovost prihodnjih denarnih tokov

 

23

[črtano]

 

23A

Razen v primeru izvzetja iz 23.C člena mora podjetje kvantitativne informacije razkriti po posameznih kategorijah tveganja, da lahko uporabniki njegovih računovodskih izkazov ocenijo pogoje instrumentov za varovanje pred tveganjem in kako ti vplivajo na znesek, časovni okvir in negotovost prihodnjih denarnih tokov podjetja.

 

23B

Da bi podjetje izpolnjevalo zahtevo iz 23.A člena, mora zagotoviti razčlenitev, ki razkriva:

(a) profil časovnega okvira nominalnega zneska instrumenta za varovanje pred tveganjem; in

(b) če je relevantno, povprečno ceno ali obrestno mero (na primer izvršilne cene ali terminske cene) instrumenta za varovanje.

 

23C

V primerih, ko podjetje pogosto na novo določi (tj. prekine in na novo začne) razmerja varovanja pred tveganjem, zato ker se tako instrument za varovanje kot varovana postavka pogosto spreminjata (tj. podjetje uporablja dinamičen proces, v katerem tako izpostavljenost kot instrumenti za varovanje, ki se uporabljajo za obvladovanje te izpostavljenosti, ne ostanejo dolgo nespremenjeni, tako kot v primeru iz B6.5.24. člena MSRP 9):

(a) je podjetje oproščeno zagotavljanja razkritij, ki se zahtevajo v 23.A in 23.B členu;

(b) mora podjetje razkriti:

(i) informacije o tem, kaj je končna strategija obvladovanja tveganj v zvezi z navedenimi razmerji varovanja;

(ii) opis, kako upošteva strategijo obvladovanja tveganj z uporabo obračunavanja varovanja pred tveganjem in določanjem navedenih razmerij varovanja; in

(iii) navedbo, kako pogosto se razmerja varovanja pred tveganjem prekinejo in na novo začnejo v okviru procesa v zvezi z navedenimi razmerji varovanja.

 

23D

Podjetje mora po posameznih kategorijah tveganja razkriti vire neučinkovitosti varovanja, ki naj bi vplivali na razmerje varovanja med njegovim trajanjem.

 

23E

Če se v razmerju varovanja pojavijo drugi viri neučinkovitosti varovanja, mora podjetje take vire razkriti po posameznih kategorijah tveganja in pojasniti izhajajočo neučinkovitost varovanja.

 

23F

Za varovanja denarnih tokov pred tveganjem mora podjetje razkriti opis vseh napovedanih transakcij, za katere je v prejšnjem obdobju uporabilo obračunavanje varovanja pred tveganjem, vendar se ne pričakuje več, da bo do njih

 

Učinki obračunavanja varovanja pred tveganjem na finančni položaj in rezultate podjetja

 

24

[črtano]

 

24A

Podjetje mora razkriti, v obliki tabele, naslednje zneske, povezane s postavkami, določenimi kot instrument za varovanje, in sicer ločeno po kategorijah tveganja za vsako vrsto varovanja (varovanje poštene vrednosti pred tveganjem, varovanje denarnih tokov pred tveganjem ali varovanje čiste finančne naložbe v posel v tujini pred tveganjem):

(a) knjigovodsko vrednost instrumentov za varovanje pred tveganjem (finančna sredstva ločeno od finančnih obveznosti);

(b) vrstično postavko v izkazu finančnega položaja, ki vključuje instrument za varovanje;

(c) spremembo poštene vrednosti instrumenta za varovanje, ki se uporablja kot podlaga za pripoznanje neučinkovitosti varovanja za obdobje; in

(d) nominalne zneske (vključno s količinami, kot so tone ali kubični metri) instrumentov za varovanje pred tveganjem.

 

24B

Podjetje mora razkriti, v obliki tabele, naslednje zneske, povezane s pred tveganjem varovanimi postavkami, in sicer ločeno po kategorijah tveganja za posamezne vrste varovanja pred tveganjem, kot sledi:

(a) za varovanja poštene vrednosti pred tveganjem:

(i) knjigovodsko vrednost varovane postavke, ki je pripoznana v izkazu finančnega položaja (pri čemer so finančna sredstva izkazana ločeno od obveznosti);

(ii) nabrani znesek prilagoditev varovanja poštene vrednosti pred tveganjem za varovano postavko, vključen v knjigovodsko vrednost varovane postavke, ki je pripoznana v izkazu finančnega položaja (pri čemer so finančna sredstva izkazana ločeno od obveznosti);

(iii) vrstično postavko v izkazu finančnega položaja, ki vključuje varovano postavko;

(iv) spremembo vrednosti varovane postavke, ki se uporablja kot podlaga za pripoznanje neučinkovitosti varovanja za obdobje; in

(v) nabrani znesek prilagoditev varovanja poštene vrednosti pred tveganjem, ki ostane v izkazu finančnega položaja, za vse varovane postavke, ki se ne prilagajajo več za dobičke in izgube iz naslova varovanja v skladu s 6.5.10. členom MSRP 9;

(b) za varovanja denarnih tokov pred tveganjem in varovanja čiste finančne naložbe v posel v tujini pred tveganjem:

(i) spremembo vrednosti varovane postavke, ki se uporablja kot podlaga za pripoznanje neučinkovitosti varovanja za obdobje (tj. za varovanja denarnih tokov pred tveganjem spremembo vrednosti, ki se uporablja za določitev pripoznane neučinkovitosti v skladu s 6.5.11.(c) členom MSRP 9);

(ii) stanja v rezervi za varovanje denarnih tokov pred tveganjem in rezervi iz prevedbe tujih valut za neprekinjena varovanja, ki se obračunavajo v skladu s 6.5.11. in 6.5.13.(a) členom MSRP 9; in

(iii) preostala stanja v rezervi za varovanje denarnih tokov pred tveganjem in rezervi iz prevedbe tujih valut iz vseh razmerij varovanja pred tveganjem, za katera se ne uporablja več obračunavanje varovanja pred tveganjem.

 

24C

Podjetje mora razkriti, v obliki tabele, naslednje zneske, in sicer ločeno po kategorijah tveganja za posamezne vrste varovanja pred tveganjem, kot sledi:

(a) za varovanja poštene vrednosti pred tveganjem:

(i) neučinkovitost varovanja, tj. razliko med dobički ali izgubami iz naslova varovanja pri instrumentu za varovanje pred tveganjem in pri varovani postavki, pripoznano v poslovnem izidu (ali v drugem vseobsegajočem donosu za varovanja kapitalskega instrumenta, za katerega se je podjetje odločilo, da bo spremembe poštene vrednosti predstavljalo v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5. členom MSRP 9); in

(ii) vrstično postavko v izkazu vseobsegajočega donosa, ki vključuje pripoznano neučinkovitost varovanja pred tveganjem;

(b) za varovanja denarnih tokov pred tveganjem in varovanja čiste finančne naložbe v posel v tujini pred tveganjem:

(i) dobičke ali izgube iz naslova varovanja za poročevalsko obdobje, ki so bili pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu;

(ii) neučinkovitost varovanja pred tveganjem, pripoznano v poslovnem izidu;

(iii) vrstično postavko v izkazu vseobsegajočega donosa, ki vključuje pripoznano neučinkovitost varovanja pred tveganjem;

(iv) znesek, prerazvrščen iz rezerve za varovanje denarnih tokov pred tveganjem ali rezerve iz prevedbe tujih valut v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1) (pri čemer mora razlikovati med zneski, za katere se je prej uporabljalo obračunavanje varovanja pred tveganjem, vendar se v zvezi z njimi ne pričakuje več, da bo prišlo do varovanih prihodnjih denarnih tokov, in med zneski, ki so se prenesli, ker je varovana postavka vplivala na poslovni izid);

(v) vrstično postavko v izkazu vseobsegajočega donosa, ki vključuje prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1); in

(vi) za varovanja neto pozicij dobičke ali izgube iz naslova varovanja, pripoznane v ločeni vrstični postavki v izkazu vseobsegajočega donosa (glej 6.6.4. člen MSRP 9).

 

24D

Če obseg razmerij varovanja pred tveganjem, za katerega se uporablja izvzetje in 23.C člena, ni reprezentativen za normalne obsege v obdobju (tj. obseg na datum poročanja ne odraža obsegov med obdobjem), mora podjetje razkriti to dejstvo in razlog, zakaj meni, da obsegi niso reprezentativni.

 

24E

Podjetje mora zagotoviti uskladitev posameznih sestavin lastniškega kapitala in analizo drugega vseobsegajočega donosa v skladu z MRS 1, ki gledano skupaj:

(a) razlikujeta vsaj med zneski, ki so povezani z razkritji iz 24.C(b)(i) in (b)(iv) člena, ter zneski, ki se obračunavajo v skladu s 6.5.11.(d)(i) in (d)(iii) členom MSRP 9;

(b) razlikujeta med zneski, povezanimi s časovno vrednostjo opcij, s katerimi se varujejo na transakciji temelječe varovane postavke, in zneski, povezanimi s časovno vrednostjo opcij, s katerimi se varujejo na časovnem obdobju temelječe varovane postavke, kadar podjetje obračunava časovno vrednost opcije v skladu s 6.5.15. členom MSRP 9; in

(c) razlikujeta med zneski, povezanimi s terminskimi elementi terminskih pogodb in v bazičnih točkah izraženimi valutnimi tečajnimi razmiki finančnih instrumentov, s katerimi se varujejo na transakciji temelječe varovane postavke, in zneski, povezanimi s terminskimi elementi terminskih pogodb in v bazičnih točkah izraženimi valutnimi tečajnimi razmiki finančnih instrumentov, s katerimi se varujejo na časovnem obdobju temelječe varovane postavke, kadar podjetje obračunava navedene zneske v skladu s 6.5.16. členom MSRP 9.

 

24F

Podjetje informacije, ki se zahtevajo v 24.E členu, razkrije ločeno po kategorijah tveganja. Ta razčlenitev po tveganjih se lahko zagotovi v pojasnilih k računovodskim izkazom.

 

Možnost, da se kreditna izpostavljenost določi kot merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

 

24G

Če je podjetje finančni instrument ali njegov del določilo kot merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ker uporablja kreditni izvedeni finančni instrument za obvladovanje kreditnega tveganja navedenega finančnega instrumenta, razkrije:

(a) za kreditne izvedene finančne instrumente, uporabljene za obvladovanje kreditnega tveganja finančnih instrumentov, določenih kot merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 6.7.1. členom MSRP 9, uskladitev posameznih nominalnih zneskov in poštene vrednosti na začetku in koncu obdobja;

(b) dobiček ali izgubo, pripoznano v poslovnem izidu ob določitvi, da se finančni instrument ali njegov del meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 6.7.1. členom MSRP 9; in

(c) ob prenehanju merjenja finančnega instrumenta ali njegovega dela po pošteni vrednosti prek poslovnega izida pošteno vrednost tega instrumenta, ki je postala nova knjigovodska vrednost v skladu s 6.7.4.(b) členom MSRP 9, ter povezan nominalni znesek ali znesek glavnice (podjetju ni treba nadaljevati tega razkrivanja v poznejših obdobjih razen za potrebe primerjalnih informacij v skladu z MRS 1).

 

Poštena vrednost

 

25

Razen v primerih, določenih v 29. členu, podjetje za vsako skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti (glej 6. člen) mora razkriti pošteno vrednost te skupine sredstev in obveznosti na način, ki dopušča primerjavo s knjigovodsko vrednostjo.

 

26

Pri razkrivanju poštenih vrednosti mora podjetje razvrstiti finančna sredstva in finančne obveznosti v skupine, ki pa jih izravna, če so njihove knjigovodske vrednosti izravnane v izkazu finančnega položaja.

 

27

[črtano]

 

28

V nekaterih primerih podjetje ne pripozna dobička ali izgube ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva ali finančne obveznosti, ker poštena vrednost ni dokazana s kotirano ceno na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost (tj. vložek Ravni 1) niti ne temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo le podatki, ki jih je mogoče pridobiti na trgu (glej B5.1.2.A člen MSRP 9). V takih primerih mora podjetje po vrstah finančnih sredstev ali finančnih obveznosti razkriti:

(a) svojo računovodsko usmeritev za pripoznavanje razlike med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno v poslovnem izidu zaradi upoštevanja spremembe dejavnikov (vključno s časom), ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti (glej B5.1.2.A(b) člen MSRP 9);

(b) agregatno razliko, ki se šele mora pripoznati v poslovnem izidu na začetku in na koncu obdobja, ter uskladitev sprememb v stanju te razlike;

(c) zakaj je podjetje ugotovilo, da transakcijska cena ni najboljši dokaz poštene vrednosti, vključno z opisom dokazov, ki podpirajo pošteno vrednost.

 

29

Razkritja poštene vrednosti se ne zahtevajo:

(a) če je knjigovodska vrednost dovolj natančen približek poštene vrednosti za na primer finančne instrumente, kot so kratkoročne trgovinske terjatve in obveznosti,

(b) [črtano]

(c) za pogodbo, ki vsebuje možnost diskrecijske udeležbe (kakor je opisana v MSRP 4), če poštene vrednosti te možnosti ni mogoče izmeriti z zanesljivo natančnostjo.

(b) za naložbe v kapitalskih instrumentih, ki za enak instrument nimajo kotirane cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1), ali za izvedene finančne instrumente, povezane s takimi lastniškimi instrumenti, se ta vrednost izmeri po nabavni vrednosti v skladu z MRS 39, ker poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti; ali

(c) za pogodbo, ki vsebuje možnost diskrecijske udeležbe (kakor je opisana v MSRP 4), če poštene vrednosti te možnosti ni mogoče izmeriti z zanesljivo natančnostjo, ali

(d) za obveznosti iz najema.

 

30

V primeru, opisanem v 29.(c) členu, mora podjetje razkriti informacije, da uporabnikom računovodskih izkazov pomaga, da sami ocenijo obseg možnih razlik med knjigovodsko vrednostjo navedenih pogodb in njihovo pošteno vrednostjo, vključno z:

(a) dejstvom, da informacije o pošteni vrednosti niso bile razkrite za te instrumente, ker poštene vrednosti ni mogoče izmeriti z zanesljivo natančnostjo,

(b) opisom finančnih instrumentov, njihovo knjigovodsko vrednostjo in pojasnilom, zakaj poštene vrednosti ni mogoče izmeriti z zanesljivo natančnostjo,

(c) informacijami o trgu za zadevne instrumente,

(d) informacijami o tem, ali in kako podjetje namerava prodati zadevne finančne instrumente, ter

(e) če je pripoznanje finančnih instrumentov, katerih poštene vrednosti predhodno ni bilo mogoče izmeriti z zanesljivo natančnostjo, odpravljeno, navedbo tega dejstva, njihove knjigovodske vrednosti v času pripoznanja in zneska pripoznanega dobička ali izgube.

 

NARAVA IN OBSEG TVEGANJ, KI IZHAJAJO IZ FINANČNIH INSTRUMENTOV

 

31

Podjetje mora razkriti informacije, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo, da ovrednotijo naravo in obseg tveganj iz finančnih instrumentov, katerim je podjetje izpostavljeno ob koncu poročevalskega obdobja.

 

32

Razkritja, zahtevana v skladu s 33.–42. členom, so usmerjena v tveganja, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, in v način obvladovanja teh tveganj. Ta tveganja običajno med drugim vključujejo tudi kreditno tveganje, likvidnostno tveganje in tržno tveganje.

 

32A

Zagotavljanje kvalitativnih razkritij v okviru kvantitativnih razkritij uporabnikom omogoča, da povežejo zadevna razkritja in tako sestavijo celotno sliko narave in obsega tveganj, ki izhajajo iz finančnih instrumentov. Povezanost med kvalitativnimi in kvantitativnimi razkritji prispeva k razkritju informacij na način, ki bolje omogoča uporabnikom, da ocenijo izpostavljenost podjetja tveganjem.

 

Kvalitativna razkritja

 

33

Za vsako vrsto tveganja, ki izhaja iz finančnih instrumentov, mora podjetje razkriti:

(a) izpostavljenosti tveganju in kako nastanejo,

(b) svoje cilje, usmeritve in postopke za obvladovanje tveganja ter metode, ki se uporabljajo za merjenje tveganja, ter

(c) morebitne spremembe v (a) in (b) iz predhodnega obdobja.

 

Kvantitativna razkritja

 

34

Za vsako vrsto tveganja, ki izhaja iz finančnih instrumentov, podjetje razkrije:

(a) pregled kvantitativnih podatkov o svoji izpostavljenosti zadevnemu tveganju na koncu obdobja poročanja. To razkritje temelji na informacijah, notranje zagotovljenih ključnemu poslovodnemu osebju podjetja (v skladu z MRS 24 Razkrivanje povezanih strank), na primer upravnemu odboru podjetja ali glavnemu izvršnemu direktorju;

(b) razkritja, zahtevana v 36.–42. členih, če niso razkrita že v skladu z (a);

(c) koncentracije tveganj, če niso razvidne iz razkritij v skladu z (a) in (b).

 

35

Če so kvantitativni podatki, razkriti ob koncu poročevalskega obdobja, nereprezentativni v smislu izpostavljenosti podjetja tveganju v obravnavanem obdobju, mora podjetje zagotoviti dodatne informacije, ki so reprezentativne.

 

Kreditno tveganje

 

Področje uporabe in cilji

 

35A

Podjetje mora uporabljati zahteve po razkritju iz 35.F–35.N člena za finančne instrumente, za katere se uporabljajo zahteve glede oslabitev iz MSRP 9. Toda:

(a) pri terjatvah do kupcev, sredstvih iz pogodb in terjatvah iz najema se 35.J člen uporablja za tiste, pri katerih se pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja pripoznajo v skladu s 5.5.15. členom MSRP 9, če se ta finančna sredstva spremenijo, pri čemer so zapadla več kot 30 dni; in

(b) 35.K(b) člen se ne uporablja za terjatve iz najema.

 

35B

Razkritja glede kreditnega tveganja v skladu s 35.F–35.N členom morajo uporabnikom računovodskih izkazov omogočiti razumevanje učinka kreditnega tveganja na znesek, čas in negotovost prihodnjih denarnih tokov. Za dosego tega cilja morajo razkritja glede kreditnega tveganja zagotoviti:

(a) informacije o praksah obvladovanja kreditnega tveganja v podjetju in o tem, kako se navezujejo na pripoznavanje in merjenje pričakovanih kreditnih izgub, vključno z metodami, predpostavkami in informacijami, ki se uporabljajo za merjenje pričakovanih kreditnih izgub;

(b) kvantitativne in kvalitativne informacije, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo, da ocenijo zneske v računovodskih izkazih, ki izhajajo iz pričakovanih kreditnih izgub, vključno s spremembami zneska pričakovanih kreditnih izgub in razlogi za te spremembe; in

(c) informacije o izpostavljenosti podjetja kreditnemu tveganju (tj. kreditnemu tveganju, ki je neločljivo povezano s finančnimi sredstvi in zavezami podjetja za izdajo kredita), vključno z znatnimi koncentracijami kreditnega tveganja.

 

35C

Podjetju ni treba podvajati informacij, ki so že predstavljene drugje, če so informacije v računovodskih izkazih vključene s sklicevanjem na druge izkaze, kot so pojasnila poslovodstva ali poročilo o tveganjih, ki so na voljo uporabnikom računovodskih izkazov pod enakimi pogoji in ob istem času kot računovodski izkazi. Brez informacij, vključenih s sklicevanji, so računovodski izkazi nepopolni.

 

35D

Da bi doseglo cilje iz 35.B člena, mora podjetje (razen kadar je določeno drugače) upoštevati, kako podrobna naj bodo razkritja, kakšen poudarek naj bo na različnih vidikih zahtev po razkritju, kakšna je ustrezna raven združevanja in razčlenjevanja ter, ali uporabniki računovodskih izkazov potrebujejo dodatna pojasnila za ovrednotenje razkritih kvantitativnih informacij.

 

35E

Če razkritja v skladu s 35.F–35.N členom niso zadostna za izpolnjevanje ciljev iz 35.B člena, mora podjetje razkriti dodatne informacije, ki so potrebne za izpolnjevanje teh ciljev.

 

Prakse obvladovanja kreditnega tveganja

 

35F

Podjetje mora obrazložiti svoje prakse obvladovanja kreditnega tveganja in kako so povezane s pripoznavanjem in merjenjem pričakovanih kreditnih izgub. Da bi izpolnilo ta cilj, mora podjetje razkriti informacije, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočijo, da razumejo in ocenijo:

(a) kako je podjetje ugotovilo, ali se je kreditno tveganje pri finančnih instrumentih od začetnega pripoznanja pomembno povečalo, vključno s tem, ali in kako:

(i) se za finančne instrumente šteje, da imajo nizko kreditno tveganje v skladu s 5.5.10. členom MSRP 9, vključno z razredi finančnih instrumentov, za katere se uporablja; in

(ii) je bila predpostavka iz 5.5.11. člena MSRP 9, da je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnih povečanj kreditnega tveganja, kadar so finančna sredstva zapadla več kot 30 dni, ovržena;

(b) opredelitve neplačila, ki jih uporablja podjetje, vključno z razlogi za izbiro takih opredelitev;

(c) kako so bili instrumenti združeni v skupine, če so se pričakovane kreditne izgube merile na skupni podlagi;

(d) kako je podjetje ugotovilo, da imajo finančna sredstva poslabšano kreditno kakovost;

(e) politiko podjetja glede odpisov, vključno s kazalniki, da ni razumnih pričakovanj glede povračila, in informacije o politiki za finančna sredstva, ki so odpisana, vendar v zvezi z njimi še vedno poteka izvršba; in

(f) kako so se uporabljale zahteve iz 5.5.12. člena MSRP 9 glede spremembe pogodbenih denarnih tokov finančnih sredstev, vključno s tem, kako podjetje:

(i) ugotovi, ali se je kreditno tveganje finančnega sredstva, ki se je spremenilo, ko se je popravek vrednosti za izgubo meril po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja, izboljšalo v tolikšni meri, da se popravek vrednosti za izgubo spet meri po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem obdobju, v skladu s 5.5.5. členom MSRP 9; in

(ii) spremlja, v kakšnem obsegu se popravek vrednosti za izgubo pri finančnih sredstvih, ki izpolnjuje merila iz točke (i), pozneje ponovno meri po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja v skladu s 5.5.3. členom MSRP 9.

 

35G

Podjetje mora obrazložiti vhodne podatke, predpostavke in tehnike ocenjevanja, ki se uporabljajo za izpolnjevanje zahtev iz oddelka 5.5 MSRP 9. Podjetje v ta namen razkrije:

(a) osnovo za vhodne podatke, predpostavke in tehnike ocenjevanja, ki se uporabljajo za:

(i) merjenje pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju in pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja;

(ii) ugotavljanje, ali se je kreditno tveganje finančnih instrumentov od začetnega pripoznanja pomembno povečalo; in

(iii) ugotavljanje, ali ima finančno sredstvo poslabšano kreditno kakovost;

(b) kako so v določanje pričakovanih kreditnih izgub vključene v prihodnost usmerjene informacije, vključno z uporabo makroekonomskih informacij; in

(c) spremembe tehnik ocenjevanja ali pomembnih predpostavk, uporabljenih med poročevalskim obdobjem, in razloge za te spremembe.

 

Kvantitativne in kvalitativne informacije o zneskih, ki izhajajo iz pričakovanih kreditnih izgub

 

35H

Za obrazložitev sprememb popravka vrednosti za izgubo in razlogov za te spremembe mora podjetje po razredih finančnih instrumentov zagotoviti uskladitev popravka vrednosti za izgubo od začetnega stanja do končnega stanja, in sicer v tabeli, ki prikazuje spremembe v obdobju ločeno za:

(a) popravek vrednosti za izgubo, merjen po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem obdobju;

(b) popravek vrednosti za izgubo, merjen po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja, za:

(i) finančne instrumente, za katere se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja pomembno povečalo, vendar niso finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo;

(ii) finančna sredstva, ki imajo na datum poročanja poslabšano kreditno kakovost (ki pa niso kupljena ali izdana s tako kreditno kakovostjo); in

(iii) terjatve do kupcev, sredstva iz pogodbe ali terjatve iz najema, za katere se popravek vrednosti za izgubo meri v skladu s 5.5.15. členom MSRP 9;

(c) finančna sredstva, ki se kupijo ali izdajo s poslabšano kreditno kakovostjo. Poleg uskladitve mora podjetje razkriti skupni znesek nediskontiranih pričakovanih kreditnih izgub ob začetnem pripoznanju za finančna sredstva, ki so se prvič pripoznala v poročevalskem obdobju.

 

35I

Da bi se uporabnikom računovodskih izkazov omogočilo, da bi razumeli spremembe popravka vrednosti za izgubo, razkrite v skladu s 35.H členom, mora podjetje razložiti, kako so znatne spremembe bruto knjigovodske vrednosti finančnih instrumentov v obdobju prispevale k spremembam popravka vrednosti za izgubo. Informacije za finančne instrumente, ki predstavljajo popravek vrednosti za izgubo, kot je naveden v 35.H(a)–(c) členu, se morajo zagotoviti ločeno in vključevati relevantne kvalitativne in kvantitativne informacije. Primeri sprememb bruto knjigovodske vrednosti finančnih instrumentov, ki so prispevale k spremembam popravka vrednosti za izgubo, lahko vključujejo:

(a) spremembe zaradi finančnih instrumentov, izdanih ali pridobljenih v poročevalskem obdobju;

(b) spremembo pogodbenih denarnih tokov iz finančnih sredstev, ki ne povzročijo odprave pripoznanja teh finančnih sredstev v skladu z MSRP 9;

(c) spremembe zaradi finančnih instrumentov, za katere se je v poročevalskem obdobju odpravilo pripoznanje (tudi tistih, ki so bili odpisani); in

(d) spremembe, ki izhajajo iz tega, ali je popravek vrednosti za izgubo merjen po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem obdobju ali pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.

 

35J

Da bi se uporabnikom računovodskih izkazov omogočilo, da razumejo naravo in učinek sprememb pogodbenih denarnih tokov iz finančnih sredstev, ki niso povzročile odprave pripoznanja, ter učinek takih sprememb na merjenje pričakovanih kreditnih izgub, mora podjetje razkriti:

(a) odplačno vrednost pred spremembo in neto dobiček ali izgubo iz naslova spremembe, pripoznano za finančna sredstva, za katera so se pogodbeni denarni tokovi spremenili v obdobju poročanja, popravek vrednosti za izgubo za ta sredstva pa se je meril po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja; in

(b) bruto knjigovodsko vrednost na koncu poročevalskega obdobja za finančna sredstva, ki so se od začetnega pripoznanja, ko se je popravek vrednosti za izgubo meril še po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja, spremenila in za katera se je popravek vrednosti za izgubo v poročevalskem obdobju spremenil na znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem obdobju.

 

35K

Da bi se uporabnikom računovodskih izkazov omogočilo, da razumejo učinke zavarovanja s premoženjem in drugih izboljšav kreditne kakovosti na zneske, ki izhajajo iz pričakovanih kreditnih izgub, mora podjetje po razredih finančnih instrumentov razkriti:

(a) znesek, ki najbolj natančno odraža njegovo največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju na koncu poročevalskega obdobja, brez upoštevanja morebitnega zavarovanja s premoženjem, ki ga ima, ali drugih izboljšav kreditne kakovosti (npr. pogodb o pobotu, ki ne izpolnjujejo pogojev za izravnavo v skladu z MRS 32);

(b) besedni opis zavarovanja s premoženjem, ki je v posesti kot jamstvo, in drugih izboljšanj kreditne kakovosti, vključno z:

(i) opisom narave in kakovosti zavarovanja s premoženjem, ki ga ima v posesti;

(ii) obrazložitvijo vseh znatnih sprememb kakovosti tega zavarovanja ali izboljšav kreditne kakovosti zaradi poslabšanja ali sprememb politik podjetja glede zavarovanja s premoženjem v poročevalskem obdobju; in

(iii) informacijami o finančnih instrumentih, za katere podjetje ni pripoznalo popravka vrednosti za izgubo zaradi zavarovanja s premoženjem;

(c) kvantitativne informacije o zavarovanju s premoženjem, ki je v posesti kot jamstvo, in drugih izboljšavah kreditne kakovosti (na primer kvantitativni opis obsega, v katerem zavarovanje s premoženjem in druge izboljšave kreditne kakovosti zmanjšujejo kreditno tveganje) za finančna sredstva, ki imajo na datum poročanja poslabšano kreditno kakovost.

 

35L

Podjetje mora razkriti neporavnani pogodbeni znesek za finančna sredstva, ki so bila odpisana v poročevalskem obdobju in so še vedno v postopku izvršbe.

 

Izpostavljenost kreditnemu tveganju

 

35M

Da bi uporabnikom računovodskih izkazov omogočilo oceniti izpostavljenost podjetja kreditnemu tveganju in razumeti njegove pomembne koncentracije kreditnega tveganja, mora podjetje po razredih kreditnega tveganja razkriti bruto knjigovodsko vrednost finančnih sredstev in izpostavljenost kreditnemu tveganju pri obvezah iz posojil in pogodbah o finančnem poroštvu. Te informacije se zagotovijo ločeno za finančne instrumente:

(a) za katere se popravek vrednosti za izgubo meri po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem obdobju;

(b) za katere se popravek vrednosti za izgubo meri po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja, in ki so;

(i) finančni instrumenti, za katere se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja znatno povečalo, vendar niso finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo;

(ii) finančna sredstva, ki imajo na datum poročanja poslabšano kreditno kakovost (ki pa niso kupljena ali izdana s tako kreditno kakovostjo); in

(iii) terjatve do kupcev, sredstva iz pogodbe ali terjatve iz najema, za katere se popravek vrednosti za izgubo meri v skladu s 5.5.15. členom MSRP 9;

(c) ki so kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo.

 

35N

Za terjatve iz nakupa, sredstva iz pogodbe in terjatve iz najema, za katera podjetje uporablja 5.5.15. člen MSRP 9, lahko informacije, zagotovljene v skladu s 35.M členom temeljijo na matriki rezervacij (glej B5.5.35. člen MSRP 9).

 

36

Podjetje za vse finančne instrumente, ki spadajo v področje uporabe tega MSRP, vendar se za njih ne uporabljajo zahteve glede oslabitev iz MSRP 9, po razredih finančnih instrumentov razkrije:

(a) znesek, ki najbolj natančno odraža njegovo največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju na koncu poročevalskega obdobja, brez upoštevanja morebitnega zavarovanja s premoženjem, ki ga ima, ali drugih izboljšav kreditne kakovosti (npr. pogodb o pobotu, ki ne izpolnjujejo pogojev za izravnavo v skladu z MRS 32); to razkritje se ne zahteva za finančne instrumente, katerih knjigovodska vrednost najbolje predstavlja največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju;

(b) opis zavarovanja s premoženjem, ki ga ima podjetje v posesti kot jamstvo, in drugih izboljšav kreditne kakovosti ter njihovega finančnega učinka (npr. kvantitativni opis obsega, v katerem zavarovanje s premoženjem in druge izboljšave kreditne kakovosti zmanjšujejo kreditno tveganje) glede na znesek, ki najbolje predstavlja največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju (razkrito v skladu s točko (a) ali predstavljeno s knjigovodsko vrednostjo finančnega instrumenta);

(c) [črtano]

(d) [črtano]

 

Finančna sredstva, ki so prekoračila zapadlost v plačilo ali so oslabljena

 

37

[črtano]

 

Zavarovanje s premoženjem in druge pridobljene izboljšave kreditne kvalitete

 

38

Kadar podjetje pridobi finančna ali nefinančna sredstva v obravnavanem obdobju s priposestvovanjem zavarovanja s premoženjem, ki ga ima kot jamstvo, ali z zatekanjem k drugim kreditnim izboljšavam (npr. h garancijam), in taka sredstva izpolnjujejo kriterije pripoznavanja v drugih MSRP, podjetje za takšna sredstva, ki jih ima na datum poročanja, razkrije:

(a) vrsto in knjigovodsko vrednost sredstev ter

(b) kadar sredstev ni mogoče takoj pretvoriti v gotovino, svoje usmeritve v zvezi s prodajo takih sredstev ali njihovo uporabo v okviru svojega poslovanja.

 

Likvidnostno tveganje

 

39

Podjetje mora razkriti:

(a) analizo zapadlosti v plačilo za neizpeljane finančne obveznosti (vključno z izdanimi pogodbami o poroštvu), s prikazom preostalih pogodbenih zneskov, zapadlih v plačilo.

(b) analizo zapadlosti v plačilo za izpeljane finančne obveznosti. Analiza zapadlosti v plačilo mora vsebovati preostale pogodbene zneske, zapadle v plačilo, za tiste izpeljane finančne obveznosti, za katere so pogodbeni zneski zapadlosti v plačilo bistveni za razumevanje časovnega okvira denarnih tokov (glej B11.B člen).

(c) opis, kako podjetje obvladuje likvidnostno tveganje, vsebovano v (a) in (b).

 

Tržno tveganje

 

Analiza občutljivosti

 

40

Razen v primeru, da je zagotovilo skladnost z 41. členom, mora podjetje razkriti:

(a) analizo občutljivosti za vsako vrsto tržnega tveganja, ki mu je podjetje izpostavljeno ob koncu poročevalskega obdobja, s prikazom kako bi lahko na poslovni izid in lastniški kapital vplivale spremembe zadevne spremenljivke tveganja, ki so bile razumno mogoče na ta datum,

(b) metode in predpostavke, uporabljene pri pripravi analize občutljivosti, ter

(c) spremembe uporabljenih metod in predpostavk iz predhodnega obdobja in razloge za te spremembe.

 

41

Če podjetje pripravi analizo občutljivosti, kot je vrednost tveganja, ki odraža medsebojne odvisnosti med spremenljivkami tveganja (npr. obrestnimi merami in menjalnimi tečaji), in jo uporablja za obvladovanje finančnih tveganj, lahko to analizo občutljivosti uporabi namesto analize, določene v 40. členu. Podjetje mora razkriti tudi:

(a) pojasnitev metode, uporabljene pri pripravi take analize občutljivosti, in glavnih parametrov in predpostavk, na katerih temeljijo zagotovljeni podatk, ter

(b) pojasnitev cilja uporabljene metode in omejitev, do katerih bi lahko prišlo, če informacije ne bi v celoti odražale poštene vrednosti zadevnih sredstev in obveznosti.

 

Druga razkritja v zvezi s tržnim tveganjem

 

42

Če so analize občutljivosti, razkrite v skladu s 40. ali 41. členom, nereprezentativne v smislu tveganja, ki ga vsebuje finančni instrument (na primer ker izpostavljenost na koncu leta ne odraža izpostavljenosti med letom), mora podjetje razkriti to dejstvo in razlog, zaradi katerega meni, da so analize občutljivosti nereprezentativne.

 

PRENOSI FINANČNIH SREDSTEV

 

42A

Zahteve po razkritju iz 42.B–42.H člena v zvezi s prenosi finančnih sredstev dopolnjujejo druge zahteve po razkritju iz teh MSRP. Podjetje mora predstaviti razkritja iz 42.B–42.H člena v pojasnilu v svojih računovodskih izkazih. Podjetje mora zagotoviti zahtevana razkritja za vsa prenesena finančna sredstva, za katera pripoznanje ni bilo odpravljeno, in za vsako nadaljnjo udeležbo v finančnih sredstvih, ki je obstajala na datum poročanja, ne glede na to, kdaj je bila zadevna transakcija prenosa izvedena. Za namene uporabe zahtev po razkritju iz teh členov prenese podjetje celotno finančno sredstvo ali del tega sredstva (preneseno finančno sredstvo) le, če:

(a) prenese pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva; ali

(b) zadrži pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz tega finančnega sredstva, prevzame pa pogodbeno obvezo za plačilo denarnih tokov enemu ali več prejemnikom v dogovoru.

 

42B

Podjetje mora razkriti informacije, ki uporabnikom njegovih računovodskih izkazov omogočajo:

(a) razumevanje odnosa med prenesenimi finančnimi sredstvi, za katera pripoznanje ni bilo v celoti odpravljeno, in povezanimi obveznostmi; in

(b) oceno narave nadaljnje udeležbe podjetja v finančnih sredstvih, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, in z njo povezanih tveganj.

 

42C

Za namene uporabe zahtev po razkritju iz 42.E–42.H člena ima podjetje nadaljnjo udeležbo v prenesenem finančnem sredstvu, če kot del prenosa zadrži katere koli pogodbene pravice ali obveznosti iz prenesenega finančnega sredstva ali pridobi katere koli nove pogodbene pravice ali obveznosti v zvezi s prenesenim finančnim sredstvom. Za namene uporabe zahtev po razkritju iz 42.E–42.H člena se kot nadaljnje udeležbe ne štejejo:

(a) običajna zastopanja in jamstva v zvezi z goljufivim prenosom ter koncepti razumnosti, dobre vere in poštenega trgovanja, ki bi lahko razveljavili prenos na podlagi sodnega postopka;

(b) dogovor, v skladu s katerim podjetje zadrži pogodbene pravice do prejemanja denarnih tokov iz finančnega sredstva, prevzame pa pogodbeno obvezo za plačilo denarnih tokov enemu ali več podjetjem, in pri katerem so izpolnjeni pogoji iz 3.2.5.(a)–(c) člena MSRP 9.

(c) dogovor, v skladu s katerim podjetje zadrži pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva, prevzame pa pogodbeno obvezo za plačilo denarnih tokov enemu ali več podjetjem, in pri katerem so izpolnjeni pogoji iz 19.(a) do (c) člena MRS 39.

 

Prenesena finančna sredstva, za katera pripoznanje ni bilo v celoti odpravljeno

 

42D

Podjetje lahko prenese finančna sredstva tako, da del prenesenih finančnih sredstev ali vsa prenesena sredstva ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja. Za izpolnjevanje ciljev iz 42.B(a) člena mora podjetje na vsak datum poročanja za vsak razred prenesenih finančnih sredstev, za katera pripoznanje ni bilo v celoti odpravljeno, razkriti:

(a) naravo prenesenih sredstev;

(b) naravo tveganj in koristi lastništva, ki jim je podjetje izpostavljeno;

(c) opis narave odnosa med prenesenimi sredstvi in povezanimi obveznostmi, vključno z omejitvami, ki izhajajo iz prenosa prenesenih sredstev v uporabo poročajočega podjetja;

(d) če ima(jo) nasprotna(-e) stranka(-e) povezanih obveznosti dostop le do prenesenih sredstev, tabelo, ki prikazuje pošteno vrednost prenesenih sredstev, pošteno vrednost povezanih obveznosti in neto stanje (razliko med pošteno vrednostjo prenesenih sredstev in povezanih obveznosti);

(e) če podjetje še naprej pripoznava vsa prenesena sredstva, knjigovodske vrednosti prenesenih sredstev in povezanih obveznosti;

(f) če podjetje še naprej pripoznava sredstva v obsegu svoje nadaljnje udeležbe (glej 3.2.6.(c)(ii) in 3.2.16. člen MSRP 9), skupno knjigovodsko vrednost prvotnih sredstev pred prenosom, knjigovodsko vrednost sredstev, ki jih podjetje še naprej pripoznava, in knjigovodsko vrednost povezanih obveznosti.

 

Prenesena finančna sredstva, za katera je bilo pripoznanje v celoti odpravljeno

 

42E

Za izpolnjevanje ciljev iz 42.B(b) člena mora podjetje, če v celoti odpravi pripoznanje prenesenih finančnih sredstev (glej 3.2.6.(a) in (c)(i) člen MSRP 9), vendar ima v njih nadaljnjo udeležbo, za vsako vrsto nadaljnje udeležbe na vsak datum poročanja razkriti najmanj:

(a) knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti, ki so pripoznana v izkazu finančnega položaja podjetja in predstavljajo nadaljnjo udeležbo podjetja v finančnih sredstvih, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, ter vrstične postavke, v katerih je bila knjigovodska vrednost teh sredstev in obveznosti pripoznana;

(b) pošteno vrednost sredstev in obveznosti, ki predstavljajo nadaljnjo udeležbo podjetja v finančnih sredstvih, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno;

(c) znesek, ki najbolje prikazuje največjo izpostavljenost podjetja izgubi nadaljnje udeležbe v finančnih sredstvih, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, in informacije, ki prikazujejo, kako je največja izpostavljenost izgubi opredeljena;

(d) nediskontirane denarne odtoke, ki bi se zahtevali ali bi se lahko zahtevali za ponovni odkup finančnih sredstev, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno (npr. izvršilna cena v opcijski pogodbi), ali druge zneske, ki se v zvezi s prenesenimi sredstvi plačajo prevzemniku. Če je denarni odtok spremenljiv, mora razkriti znesek temeljiti na pogojih, ki veljajo na posamezen dan poročanja;

(e) analizo zapadlosti nediskontiranih denarnih odtokov, ki bi se zahtevali ali bi se lahko zahtevali za ponovni odkup finančnih sredstev, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, ali drugih zneskov, ki se v zvezi s prenesenimi sredstvi plačajo prevzemniku, s prikazom preostalih pogodbenih zapadlosti v zvezi z nadaljnjo udeležbo podjetja;

(f) kvalitativne informacije, ki pojasnjujejo in podpirajo kvantitativna razkritja iz točk (a) do (e).

 

42F

Podjetje lahko združi informacije iz 42.E člena v zvezi s posameznim sredstvom, če ima več kot eno vrsto nadaljnje udeležbe v tem finančnem sredstvu, za katerega je bilo pripoznanje odpravljeno, ter jih navede pod eno vrsto nadaljnje udeležbe.

 

42G

Poleg tega mora podjetje za vsako vrsto nadaljnje udeležbe razkriti:

(a) dobiček ali izgubo, pripoznano na datum prenosa sredstev;

(b) prihodke in odhodke, pripoznane v obdobju poročanja in kumulativno, v zvezi z nadaljnjo udeležbo podjetja v finančnih sredstvih, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno (npr. spremembe poštene vrednosti pri izpeljanih instrumentih);

(c) če skupni znesek prejemkov iz dejavnosti prenosa (ki so upravičena do odprave pripoznanja) v obdobju poročanja ni enakomerno razporejen po celotnem obdobju (npr. če se velik delež skupnega zneska dejavnosti prenosa izvrši v zadnjih dnevih obdobja poročanja):

(i) kdaj je največja dejavnost prenosa potekala v tem obdobju poročanja (npr. zadnjih pet dni pred koncem obdobja poročanja),

(ii) znesek (npr. povezani dobički ali izgube), pripoznan iz dejavnosti prenosa v tem delu obdobja poročanja, in

(iii) skupni znesek prejemkov iz dejavnosti prenosa v tem delu obdobja poročanja.

Podjetje mora zagotoviti te informacije za vsako obdobje, za katero je predstavljen izkaz vseobsegajočega donosa.

 

Dodatne informacije

 

42H

Podjetje mora razkriti vse dodatne informacije, za katere meni, da so potrebne za izpolnjevanje ciljev v zvezi z razkritjem iz 42.B člena.

 

ZAČETEK UPORABE MSRP 9

 

42I

V poročevalskem obdobju, ki zajema datum začetka uporabe MSRP 9, mora podjetje za vsak razred finančnih sredstev in finančnih obveznosti na datum začetka uporabe razkriti naslednje informacije:

(a) prvotno kategorijo merjenja in knjigovodsko vrednost, določeno v skladu z MRS 39 ali v skladu s prejšnjo različico MSRP 9 (če izbrani pristop podjetja za uporabo MSRP 9 vključuje več kot en datum začetka uporabe za različne zahteve);

(b) novo kategorijo merjenja in knjigovodsko vrednost, določeno v skladu z MSRP 9;

(c) znesek vseh finančnih sredstev in finančnih obveznosti v izkazu finančnega položaja, za katere je bilo prej določeno, da se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, vendar niso več tako določene, pri čemer mora razlikovati med tistimi, ki jih mora podjetje prerazvrstiti v skladu z zahtevami MSRP 9, in tistimi, za katere se je samo odločilo, da jih bo prerazvrstilo na datum začetka uporabe.

V skladu s 7.2.2. členom MSRP 9 lahko prehod vključuje več kot en datum začetka uporabe, odvisno od izbranega pristopa podjetja za uporabo MSRP 9. Zato lahko ta člen privede do razkrivanja po stanjih na več kot en datum začetka uporabe. Podjetje mora ta kvantitativna razkritja predstaviti v obliki tabele, razen če je primernejša druga oblika.

 

42J

V poročevalskem obdobju, ki zajema datum začetka uporabe MSRP 9, mora podjetje razkriti kvalitativne informacije, ki uporabnikom omogočajo, da razumejo:

(a) kako je podjetje uporabljalo zahteve glede razvrstitve iz MSRP 9 za finančna sredstva, katerih razvrstitev se je spremenila zaradi uporabe MSRP 9;

(b) razloge za določitev ali prenehanje določitve finančnih sredstev ali finančnih obveznosti kot merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida na datum začetka uporabe.

V skladu s 7.2.2. členom MSRP 9 lahko prehod vključuje več kot en datum začetka uporabe, odvisno od izbranega pristopa podjetja za uporabo MSRP 9. Zato lahko ta člen privede do razkrivanja po stanjih na več kot en datum začetka uporabe.

 

42K

V poročevalskem obdobju, v katerem podjetje prvič uporabi zahteve glede razvrstitve in merjenja za finančna sredstva iz MSRP 9 (tj. ko podjetje pri finančnih sredstvih preide z MRS 39 na MSRP 9), mora predstaviti razkritja iz 42.L–42.O člena tega MSRP, kot se to zahteva v 7.2.15. členu MSRP 9.

 

42L

Kadar to zahteva 42.K člen, podjetje razkrije spremembe razvrstitev finančnih sredstev in finančnih obveznosti po stanju na datum začetka uporabe MSRP 9, pri čemer ločeno prikaže:

(a) spremembe knjigovodskih vrednosti na podlagi njihovih kategorij merjenja v skladu z MRS 39 (tj. ki ne izhajajo iz spremembe atributa merjenja pri prehodu na MSRP 9); in

(b) spremembe knjigovodskih vrednosti, ki izhajajo iz spremembe atributa merjenja pri prehodu na MSRP 9.

Razkritij v tem členu ni treba zagotoviti po letnem poročevalskem obdobju, v katerem je podjetje prvič uporabilo zahteve glede razvrstitve in merjenja za finančna sredstva iz MSRP 9.

 

42M

Kadar to zahteva 42.K člen, podjetje za finančna sredstva in finančne obveznosti, ki so bile prerazvrščene tako, da se merijo po odplačni vrednosti, in, v primeru finančnih sredstev, ki so bila zaradi prehoda na MSRP 9 prerazvrščena iz kategorije merjenja po pošteni vrednosti prek poslovnega izida tako, da se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, razkrije naslednje:

(a) pošteno vrednost finančnih sredstev ali finančnih obveznosti na koncu poročevalskega obdobja; in

(b) pošteno vrednost dobička ali izgube, ki bi se v poročevalskem obdobju pripoznala v poslovnem izidu ali drugem vseobsegajočem donosu, če se finančno sredstvo ali finančna obveznost ne bi prerazvrstila.

Razkritij v tem členu ni treba zagotoviti po letnem poročevalskem obdobju, v katerem je podjetje prvič uporabilo zahteve glede razvrstitve in merjenja za finančna sredstva iz MSRP 9.

 

42N

Kadar to zahteva 42.K člen, podjetje za finančna sredstva in finančne obveznosti, ki so bile zaradi prehoda na MSRP 9 prerazvrščene iz kategorije merjenja po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, razkrije naslednje:

(a) efektivno obrestno mero, določeno na datum začetka uporabe, in

(b) pripoznane prihodke od obresti ali odhodke za obresti.

Če podjetje pošteno vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti obravnava kot novo bruto knjigovodsko vrednost na datum začetka uporabe (glej 7.2.11. člen MSRP 9), se razkritja iz tega člena zagotovijo za vsako poročevalsko obdobje do odprave pripoznanja. Razkritij iz tega člena sicer ni treba zagotoviti po letnem poročevalskem obdobju, v katerem je podjetje prvič uporabilo zahteve glede razvrstitve in merjenja za finančna sredstva iz MSRP 9.

 

42O

Če podjetje predstavi razkritja iz 42.K–42.N člena, morajo ta razkritja in razkritja iz 25. člena tega MSRP omogočati uskladitev med:

(a) kategorijami merjenja, predstavljenimi v skladu z MRS 39 in MSRP 9, in

(b) razredom finančnega instrumenta

na datum začetka uporabe.

 

42P

Podjetje mora na datum začetka uporabe oddelka 5.5 MSRP 9 razkriti informacije, ki bi omogočale uskladitev končnih popravkov vrednosti zaradi oslabitev v skladu z MRS 39 in rezervacij v skladu z MRS 37 z začetnimi popravki vrednosti zaradi oslabitev, določenimi v skladu z MSRP 9. Za finančna sredstva se to razkritje zagotovi po kategorijah merjenja povezanih finančnih sredstev v skladu z MRS 39 in MSRP 9, pri čemer se ločeno prikaže učinek sprememb kategorije merjenja na popravek vrednosti za izgubo na navedeni datum.

 

42Q

V poročevalskem obdobju, ki zajema datum začetka uporabe MSRP 9, podjetju ni treba razkriti zneskov vrstičnih postavk, ki bi se poročali v skladu z zahtevami glede razvrstitve in merjenja (kar vključuje zahteve, povezane z merjenjem odplačne vrednosti finančnih sredstev in oslabitvijo, iz oddelkov 5.4 in 5.5 MSRP 9) iz:

(a) MSRP 9 za prejšnja obdobja; in

(b) MRS 39 za tekoče obdobje.

 

42R

V skladu s 7.2.4. členom MSRP 9 mora podjetje, če je na datum začetka uporabe MSRP 9 zanj možnost oceniti spremenjeno časovno vrednost denarnega elementa v skladu z B4.1.9.B–B4.1.9.D členom MSRP 9 na podlagi dejstev in okoliščin, ki so obstajale ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, neizvedljiva (kot je opredeljeno v MRS 8), oceniti značilnosti pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva na podlagi dejstev in okoliščin, ki so obstajale ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, ne da bi upoštevalo zahteve, povezane s spremembo časovne vrednosti denarnega elementa iz B4.1.9.B–B4.1.9.D člena MSRP 9. Podjetje mora razkriti knjigovodsko vrednost na datum poročanja za finančna sredstva, katerih značilnosti pogodbenih denarnih tokov so se ocenile na podlagi dejstev in okoliščin, ki so obstajale ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, ne da bi upoštevalo zahteve, povezane s spremembo časovne vrednosti denarnega elementa iz B4.1.9.B–B4.1.9.D člena MSRP 9, dokler se za ta finančna sredstva ne odpravi pripoznanje.

 

42S

V skladu s 7.2.5. členom MSRP 9 mora podjetje, če je na datum začetka uporabe zanj možnost oceniti, ali je bila poštena vrednost elementa predplačila nepomembna v skladu z B4.1.12.(d) členom MSRP 9, na podlagi dejstev in okoliščin, ki so obstajale ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, neizvedljiva (kot je opredeljeno v MRS 8), oceniti značilnosti pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva na podlagi dejstev in okoliščin, ki so obstajale ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, ne da bi upoštevalo izjemo za elemente predplačila iz B4.1.12. člena MSRP 9. Podjetje mora razkriti knjigovodsko vrednost na datum poročanja za finančna sredstva, katerih značilnosti pogodbenih denarnih tokov so se ocenile na podlagi dejstev in okoliščin, ki so obstajale ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, ne da bi upoštevalo izjemo za elemente predplačila iz B4.1.12. člena MSRP 9, dokler se za ta finančna sredstva ne odpravi pripoznanje.

 

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI IN PREHOD

 

43

Podjetje mora uporabljati ta MSRP za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2007 ali kasneje. Spodbuja se uporaba že pred datumom. Če podjetja sprejmejo ta MSRP pred tem datumom, morajo to dejstvo razkriti.

 

44

Če podjetje uporablja ta MSRP za letna obdobja pred 1. januarjem 2006, mu ni treba predstaviti primerjalnih informacij za razkritja, zahtevana v skladu z 31.–42. členom, o naravi in obsegu tveganj, ki izhajajo iz finančnih instrumentov.

 

44A

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 20. in 21. člen, 23. člen v točkah (c) in (d), 27.(c) člen ter B5. člen Priloge B. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.

 

44B

Z MSRP 3 (kakor je bil popravljen leta 2008) se črta 3.(c) člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MSRP 3 (popravljen 2008) za zgodnejše obdobje, mora ta sprememba veljati tudi za tako zgodnejše obdobje. Vendar se sprememba ne uporablja za zneske, katerih plačilo je odvisno od prihodnjih dogodkov, ki izhajajo iz poslovnih združitev z datumom prevzema pred uporabo MSRP 3 (popravljen leta 2008). Namesto tega podjetje obračuna takšne zneske v skladu s 65.A–65.E členi MSRP 3 (kakor je bil spremenjen leta 2010).

 

44C

Podjetje uporablja spremembo iz 3. člena za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Če podjetje uporabi poglavje Prodajljivi finančni instrumenti in obveznosti, ki izhajajo iz prenehanja obstoja (spremembe MRS 32 in MRS 1), ki je bilo objavljeno februarja 2008, pred tem datumom, se tudi sprememba iz 3. člena uporabi za obdobje pred tem datumom.

 

44D

3.(a) člen je bil spremenjen v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja to spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo v zgodnejšem obdobju, razkrije ta podatek in za to zgodnejše obdobje uporabi spremembe 1. člena MRS 28, 1. člena MRS 31 in 4. člena MRS 32, objavljene maja 2008. Podjetje lahko uporablja spremembo vnaprej.

 

44E

[črtano]

 

44F

[črtano]

 

44G

Izboljšanje razkritij glede finančnih instrumentov (Spremembe MSRP 7, izdane marca 2009), spremenjeni 27., 39. in B.11 člen ter dodani 27.A, 27.B, B10.A in B11.A–B11.F člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Razkritij, ki jih zahtevajo spremembe, podjetju ni treba zagotoviti za:

(a)   letno ali vmesno obdobje, vključno z izkazom stanja, predloženim v letnem primerjalnem obdobju, ki se konča pred 31. decembrom 2009, ali

(b)   izjavo stanja na začetku najzgodnejšega primerjalnega obdobja na datum pred 31. decembrom 2009.

Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije[1].

 

44K

Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, je bil spremenjen 44.B člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

 

44L

Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, je bil dodan 32.A člen in spremenjeni 34. člen in 36–38. členi. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

 

44M

Razkritja – prenosi finančnih sredstev (Spremembe MSRP 7), izdane oktobra 2010, so izbrisale 13. člen ter dodale 42.A–42.H in B29.–B39. člen. Podjetje mora uporabiti te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja te spremembe pred tem datumom, mora to razkriti. Podjetju ni treba zagotoviti razkritij iz navedenih sprememb za katero koli predstavljeno obdobje, ki se začne pred datumom prve uporabe sprememb.

 

44O

Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen 3. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

 

44P

Z MSRP 13, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 3., 28., 29., B4. in B26. člen ter Priloga A in izbrisan 27.–27.B člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 13.

 

44Q

S Predstavitvijo postavk drugega vseobsegajočega donosa (spremembe MRS 1), ki je bila izdana junija 2011, se je spremenil 27.B člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo, kadar uporablja MRS 1, kot je bil spremenjen junija 2011.

 

44R

Razkritja – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti (spremembe MSRP 7); objavljeno v decembru 2011; dodani 13.A–13.F člen in B40.–B53. člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Podjetja razkritja, ki jih zahtevajo te spremembe, podajo za nazaj.

 

44X

Naložbena podjetja (spremembe MSRP 10, MSRP 12 in MRS 27), izdano oktobra 2012, spremenjen 3. člen. Podjetje navedeno spremembo uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje. Uporaba sprememb Naložbena podjetja pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedeno spremembo uporabi pred tem datumom, vse spremembe, vključene v Naložbena podjetja, uporablja hkrati.

 

44Z

Z MSRP 9, kakor je bil izdan julija 2014, so bili spremenjeni 2.–5., 8.–11., 14., 20., 28.–30., 36., 42.C–42.E člen, Priloga A ter B1., B5., B9., B10., B22. in B27. člen, izbrisani 12., 12.A, 16., 22.–24., 37., 44.E, 44.F, 44.H–44.J, 44.N, 44.S–44.W, 44.Y, B.4 člen in Priloga D ter dodani 5.A, 10.A, 11.A, 11.B, 12.B–12.D, 16.A, 20.A, 21.A–21.D, 22.A–22.C, 23.A–23.F, 24.A–24.G, 35.A–35.N, 42.I–42.S, 44.ZA ter B8.A–B8.J člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 9. Navedenih sprememb ni treba uporabljati za primerjalne informacije, ki se zagotovijo za obdobja pred datumom začetka uporabe MSRP 9.

 

44ZA

V skladu s 7.1.2. členom MSRP 9 se lahko podjetje za letna poročevalska obdobja pred 1. januarjem 2018 odloči, da bo pred tem datumom uporabljalo samo zahteve glede predstavljanja dobičkov in izgub iz finančnih obveznosti, določenih kot merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, iz 5.7.1.(c), 5.7.7.–5.7.9., 7.2.14. in B5.7.5.–B5.7.20. člena MSRP 9, ne pa tudi ostalih zahtev iz MSRP 9. Če se podjetje odloči, da bo uporabljalo samo navedene člene iz MSRP 9, to dejstvo razkrije in trajno zagotavlja povezana razkritja iz 10.–11. člena tega MSRP (kakor je bil spremenjen z MSRP 9 (2010)).

 

44AA

Cikel letnih izboljšav MSRP 2012–2014, ki je bil izdan septembra 2014, je spremenil 44.R in B30. člen ter dodal B30.A člen. Podjetje te spremembe uporablja za nazaj v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje, s to izjemo, da podjetju ni treba uporabljati B30. in B30.A člena za katerokoli predstavljeno obdobje, ki se začne pred letnim obdobjem, za katero podjetje prvič uporabi te spremembe. Uporaba sprememb 44.R, B30. in B30.A člena pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

 

44BB

Pobuda za razkritje (spremembe MRS 1), izdana decembra 2014, spremenjena 21. in B.5 člen. Podjetje začne uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Te spremembe je dovoljeno uporabljati pred tem datumom.

 

44CC

Z MSRP 16 Najemi, ki je bil izdan januarja 2016, sta bila spremenjena 29. in B11.D člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 16.

 

UMIK MRS 30

 

45

Ta MSRP nadomesti MRS 30 Razkritja v računovodskih izkazih bank in podobnih finančnih institucij.

 

 

Priloga A – Opredeljeni izrazi

 

Ta priloga je sestavni del MSRP.

 

Kreditno tveganje	Tveganje, da bo ena stranka pogodbe, ki ureja finančni instrument, drugi stranki povzročila finančno izgubo zaradi neizpolnitve obveznosti.
Valutno tveganje	Tveganje, da bo poštena vrednost prihodnjih denarnih tokov finančnega instrumenta nihala zaradi sprememb deviznih tečajev.
Tveganje spremembe obrestne mere	Tveganje, da bo poštena vrednost prihodnjih denarnih tokov finančnega instrumenta nihala zaradi sprememb obrestnih mer.
likvidnostno tveganje	Tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri izpolnjevanju obvez, povezanih s finančnimi obveznostmi, ki so poravnane z izročitvijo denarja ali drugega finančnega sredstva.
Zapadla posojila	Zapadla posojila so vse finančne obveznosti razen kratkoročnih tržnih zapadlih plačil po običajnih kreditnih pogojih.
Tržno tveganje	Tveganje, da bo poštena vrednost prihodnjih denarnih tokov finančnega instrumenta nihala zaradi sprememb tržnih cen. Tržno tveganje je sestavljeno iz treh vrst tveganja: valutnega tveganja, tveganja spremembe obrestne mere in tveganja spremembe drugih cen.
Tveganje spremembe drugih cen	Tveganje, da bo poštena vrednost ali prihodnji denarni tokovi finančnega instrumenta nihali zaradi sprememb tržnih cen (brez sprememb, povezanih s tveganjem obrestne mere ali valutnim tveganjem), ne glede na to, ali so te spremembe posledica dejavnikov, ki so značilni za posamezni finančni instrument ali njegovega izdajatelja, ali dejavnikov, ki vplivajo na vse podobne finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu.
Razredi kreditnega tveganja	Stopnja kreditnega tveganja na podlagi tveganja, da bo pri finančnem instrumentu prišlo do neplačila.

 

Naslednji izrazi so opredeljeni v 11. členu MRS 32, 9. členu MRS 39, Prilogi A k MSRP 9 ali Prilogi A k MSRP 13 in se v tem standardu uporabljajo v pomenih, kot so določeni v MRS 32, MRS 39, MSRP 9 in MSRP 13:

·odplačna vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti

·sredstvo iz pogodbe

·finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo

·odprava pripoznanja

·izpeljani (finančni) instrument (tudi izvedeni finančni instrument)

·dividende

·metoda efektivnih obresti

·kapitalski instrument

·pričakovane kreditne izgube

·poštena vrednost

·finančno sredstvo

·pogodba o finančnem poroštvu

·finančni instrument

·finančna obveznost

·finančna obveznost po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

·napovedana transakcija

·bruto knjigovodska vrednost

·instrument za varovanje pred tveganjem

·v posesti za trgovanje

·dobički ali izgube zaradi oslabitve

·popravek vrednosti za izgubo

·kupljena ali ustvarjena finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo

·datum prerazvrstitve

·običajen nakup ali prodaja.

 

 

Priloga B – Napotki za uporabo

 

Ta priloga je sestavni del MSRP.

 

SKUPINE FINANČNIH INSTRUMENTOV IN STOPNJA RAZKRITJA (6. ČLEN)

 

B1

6. člen od podjetja zahteva, da razvrsti finančne instrumente v razrede, ki ustrezajo naravi razkritih informacij in upoštevajo značilnosti teh finančnih instrumentov. Razrede, opisane v 6. členu, določi podjetje in se zato razlikujejo od kategorij finančnih instrumentov, določenih v MSRP 9 (ki določa, kako se merijo finančni instrumenti in kdaj se pripoznajo spremembe poštene vrednosti).

 

B2

Pri določanju skupin finančnih instrumentov mora podjetje vsaj:

(a) ločiti instrumente, ki se merijo po odplačni vrednosti, od instrumentov, ki se merijo po pošteni vrednosti,

(b) obravnavati finančne instrumente, ki so izven področja uporabe tega MSRP, ločeno kot ena skupina ali več skupin.

 

B3

Podjetje odloča, glede na okoliščine, o stopnji podrobnosti podatkov, ki jih mora zagotoviti, da izpolni zahteve tega MSRP, o tem, koliko pozornosti namenja različnim vidikom zahtev, in o tem, kako združuje informacije, da prikaže celovito sliko brez kombiniranja informacij z različnimi značilnostmi. Treba je vzpostaviti ravnovesje med preobremenitvijo računovodskih izkazov s preveč podrobnimi podatki, ki kot taki ne pomagajo uporabnikom računovodskih izkazov, in zmanjšanjem pomena pomembnih informacij zaradi preobsežne agregacije. Podjetje na primer ne sme zmanjšati pomena pomembnih informacij tako, da jih vključi v veliko količino nepomembnih podrobnosti. Podjetje podobno ne sme razkriti informacij, ki so tako združene, da zmanjšajo pomen pomembnih razlik med posameznimi transakcijami ali povezanimi tveganji.

 

POMEN FINANČNIH INSTRUMENTOV ZA FINANČNO STANJE IN DOSEŽKE

 

B4

[črtano]

 

Druga razkritja – računovodske usmeritve (21. člen)

 

B5

21. člen zahteva razkritje podlage (ali podlag) za merjenje, uporabljene za pripravo računovodskih izkazov, in drugih uporabljenih računovodskih usmeritev, ki so pomembne za razumevanje računovodskih izkazov. V primeru finančnih instrumentov lahko taka razkritja vključujejo:

(a) za finančne obveznosti, določene kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida:

(i) naravo finančnih obveznosti, za katere je podjetje določilo, da se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;

(ii) merila za tako določitev finančnih obveznosti ob začetnem pripoznanju; in

(iii) kako podjetje izpolnjuje pogoje iz 4.2.2. člena MSRP 9 za tako določitev;

(aa) za finančna sredstva, določena kot merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida:

(i) naravo finančnih sredstev, za katera je podjetje določilo, da se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida; in

(ii) kako podjetje izpolnjuje merila iz 4.1.5. člena MSRP 9 za tako določitev;

(b) [črtano]

(c) ali so običajni nakupi in prodaje finančnih sredstev obračunani po datumu sklenitve posla ali po datumu poravnave posla (glej 3.1.2. člen MSRP 9);

(d) [črtano]

(e) kako se določi čisti dobiček ali čista izguba za vsako kategorijo finančnih instrumentov (glej 20.(a) člen), na primer, ali čisti dobiček ali čista izguba pri postavkah po pošteni vrednosti skozi poslovni izid vključujejo prihodke od obresti ali dividend.

(f) [črtano]

(g) [črtano]

 

NARAVA IN OBSEG TVEGANJ, KI IZHAJAJO IZ FINANČNIH INSTRUMENTOV (31.–42. ČLEN)

 

B6

Razkritja, zahtevana v skladu z 31.–42. členom, je treba podati bodisi v računovodskih izkazih ali pa vključiti s sklicevanji z računovodskih izkazov na druge izkaze, kot sta ravnateljsko pojasnilo ali poročilo o tveganjih, ki so na voljo uporabnikom računovodskih izkazov pod enakimi pogoji, kot veljajo za računovodske izkaze, in ob istem času. Brez informacij, vključenih na podlagi sklicevanj, so računovodski izkazi nepopolni.

 

Kvantitativna razkritja (34. člen)

 

B7

34.(a) člen zahteva razkritja preglednih kvantitativnih podatkov o izpostavljenosti podjetja tveganju na podlagi informacij, notranje zagotovljenih ključnemu ravnateljskemu osebju podjetja. Kadar podjetje uporablja več metod za obvladovanje izpostavljenost tveganju, mora razkriti informacije z uporabo metode ali metod, ki zagotavljajo najbolj ustrezne in najbolj zanesljive informacije. Ustreznost in zanesljivost sta obravnavani v MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake.

 

B8

34.(c) člen zahteva razkritja koncentracij tveganja. Koncentracije tveganja izhajajo iz finančnih instrumentov, ki imajo podobne značilnosti in na katere podobno vplivajo spremembe ekonomskih ali drugih pogojev. Ugotavljanje koncentracij tveganja zahteva računovodsko arbitražo, ki upošteva okoliščine, v katerih se nahaja podjetje. Razkritje koncentracij tveganja mora vključevati:

(a) opis, kako ravnateljstvo ugotavlja koncentracije,

(b) opis skupne značilnosti, na podlagi katere se ugotavlja posamezna koncentracija (npr. nasprotna stranka, geografsko območje, valuta ali trg), ter

(c) znesek izpostavljenosti tveganju, povezan z vsemi finančnimi instrumenti, ki jim je ta značilnost skupna.

 

Prakse obvladovanja kreditnega tveganja (35.F–35.G člen)

 

B8A

35.F(b) člen zahteva razkritje informacij o tem, kako je podjetje opredelilo neplačilo za različne finančne instrumente, ter o razlogih za izbiro takih opredelitev. V skladu s 5.5.9. členom MSRP 9 se mora pri ugotavljanju, ali bi se morale pripoznati pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, upoštevati povečanje tveganja neplačila od začetnega pripoznanja. Informacije o opredelitvah neplačila, ki jih uporablja podjetje, ki bodo uporabnikom računovodskih izkazov pomagale razumeti, kako podjetje uporablja zahteve MSRP 9 glede pričakovanih kreditnih izgub, lahko vključujejo:

(a) kvalitativne in kvantitativne dejavnike, upoštevane pri opredelitvi neplačila;

(b) podatek, ali so se za različne vrste finančnih instrumentov uporabljale različne opredelitve, in

(c) predpostavke o stopnji okrevanja (tj. število finančnih sredstev, pri katerih se plačila ponovno redno izvajajo) po tem, ko je pri finančnem sredstvu prišlo do dogodka neplačila.

 

B8B

Da bi se uporabnikom računovodskih izkazov pomagalo pri ocenjevanju politik podjetja v zvezi s prestrukturiranjem in spremembami, 35.F(f)(i) člen zahteva razkritje informacij o tem, kako podjetje spremlja obseg, v katerem se popravek vrednosti za izgubo pri finančnih sredstvih, ki se je prej razkrival v skladu s 35.F(f)(i) členom, nato meri po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja, v skladu s 5.5.3. členom MSRP 9. Kvantitativne informacije, ki bodo uporabnikom računovodskih izkazov pomagale pri razumevanje poznejšega povečanja kreditnega tveganja pri spremenjenih finančnih sredstvih, lahko vključujejo informacije o spremenjenih finančnih sredstvih, ki izpolnjujejo merila iz 35.F(f)(i) člena, pri katerih se popravek vrednosti za izgubo ponovno meri po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja (tj. stopnja poslabšanja).

 

B8C

V 35.G(a) členu se zahteva razkritje informacij o podlagi za vhodne podatke in predpostavke ter o tehnikah ocenjevanja, ki se uporabljajo za zahteve glede oslabitev iz MSRP 9. Predpostavke in vhodni podatki, ki jih podjetje uporablja za merjenje pričakovanih kreditnih izgub ali ugotavljanje obsega povečanj kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, lahko vključujejo informacije, pridobljene na podlagi notranjih preteklih podatkov ali bonitetnih poročil, in predpostavke o pričakovanem obdobju trajanja finančnih instrumentov in času prodaje zavarovanja s premoženjem.

 

Spremembe popravka vrednosti za izgubo (35.H člen)

 

B8D

V skladu s 35.H členom mora podjetje pojasniti razloge za spremembe popravka vrednosti za izgubo v obdobju. Poleg uskladitve od začetnega stanja do končnega stanja popravka vrednosti za izgubo bo morda potrebna tudi besedna obrazložitev sprememb. Ta besedna obrazložitev lahko vsebuje analizo razlogov za spremembe popravka vrednosti v obdobju, vključno s:

(a) sestavo portfelja;

(b) obsegom kupljenih ali izdanih finančnih instrumentov; in

(c) velikostjo pričakovanih kreditnih izgub.

 

B8E

Za obveze iz posojil in pogodbe o finančnem poroštvu se popravek vrednosti za izgubo pripozna kot rezervacija. Podjetje bi moralo razkrivati informacije o spremembah popravka vrednosti za finančna sredstva ločeno od tistih za obveze iz posojil in pogodbe o finančnem poroštvu. Vendar, če finančni instrument vključuje tako sestavino posojila (tj. finančno sredstvo) kot neizkoriščene obveze (tj. obvezo iz posojil) in podjetje ne more ločeno opredeliti pričakovanih kreditnih izgub za sestavino obveze iz posojil in za sestavino finančnega sredstva, bi se morale pričakovane kreditne izgube za obvezo iz posojil pripoznati skupaj s popravkom vrednosti za izgubo pri finančnem sredstvu. Pričakovane kreditne izgube bi se morale v obsegu, v katerem kombinirane pričakovane kreditne izgube presegajo bruto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva, pripoznati kot rezervacija.

 

Zavarovanje s premoženjem (35.K člen)

 

B8F

V 35.K členu se zahteva razkritje informacij, ki bodo uporabnikom računovodskih izkazov omogočile razumevanje učinka zavarovanja s premoženjem in drugih izboljšav kreditne kakovosti na znesek pričakovanih kreditnih izgub. Podjetju ni treba razkriti informacij o pošteni vrednosti zavarovanja s premoženjem in drugih izboljšav kreditne kakovosti niti mu ni treba kvantificirati točne vrednosti zavarovanja s premoženjem, ki je bilo vključeno v izračun pričakovanih kreditnih izgub (tj. izgub v primeru neplačila).

 

B8G

Besedni opis zavarovanja s premoženjem in njegovih učinkov na zneske pričakovanih kreditnih izgub lahko vključuje informacije o:

(a) glavnih vrstah zavarovanja s premoženjem v posesti kot jamstvo in drugih izboljšav kreditne kakovosti (primeri slednjih so poroštva, kreditni izvedeni finančni instrumenti in pogodbe o pobotu, ki ne izpolnjujejo pogojev za izravnavo v skladu z MRS 32);

(b) obsegu zavarovanja s premoženjem in drugih izboljšav kreditne kakovosti ter njegovem pomenu v smislu popravka vrednosti za izgubo;

(c) politikah in procesih za vrednotenje in upravljanje zavarovanja s premoženjem ter drugih izboljšav kreditne kakovosti;

(d) glavnih vrstah nasprotnih strank pri zavarovanju s premoženjem in drugih izboljšavah kreditne kakovosti ter njihovi kreditni sposobnosti; in

(e) koncentracijah tveganj znotraj zavarovanja s premoženjem in drugih izboljšav kreditne kakovosti.

 

Izpostavljenost kreditnemu tveganju (35.M–35.N člen)

 

B8H

V 35.M členu se zahteva razkritje informacij o izpostavljenosti podjetja kreditnemu tveganju in o pomembnih koncentracijah kreditnega tveganja na datum poročanja. Do koncentracije kreditnega tveganja pride, kadar se večje število nasprotnih strank nahaja v določeni geografski regiji ali se ukvarja s podobnimi dejavnostmi in ima podobne ekonomske značilnosti, kar pomeni, da bi spremembe gospodarskih ali drugih pogojev podobno vplivale na njihovo sposobnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Podjetje bi moralo zagotoviti informacije, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo, da se zavedajo, ali obstajajo skupine ali portfelji finančnih instrumentov s posebnimi značilnostmi, ki bi lahko vplivale na velik del te skupine finančnih instrumentov, kot je koncentracija izpostavljenosti določenim tveganjem. To bi lahko na primer vključevalo skupine finančnih instrumentov s podobnim razmerjem med posojilom in vrednostjo zastavljenega premoženja ali s podobno geografsko lokacijo, sektorjem ali vrsto izdajatelja.

 

B8I

Število razredov kreditnega tveganja, ki se uporabljajo za razkrivanje informacij v skladu s 35.M členom, mora biti skladno s številom, ki ga podjetje sporoči ključnemu poslovodnemu osebju za namene obvladovanja kreditnega tveganja. Če so informacije glede prekoračenih rokov zapadlosti edine razpoložljive informacije, specifične za posojilojemalca, in jih podjetje uporablja za oceno, ali se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja znatno povečalo v skladu s 5.5.10. členom MSRP 9, mora podjetje za taka finančna sredstva zagotoviti analizo po stanjih prekoračitve roka zapadlosti.

 

B8J

Če je podjetje merilo pričakovane kreditne izgube na skupni podlagi, morda ne bo moglo razporediti bruto knjigovodske vrednosti posameznih finančnih sredstev ali izpostavljenosti kreditnemu tveganju pri obvezah iz posojil in pogodbah o finančnem poroštvu v razrede kreditnega tveganja, za katere se pripoznajo pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja. V takem primeru bi moralo podjetje za tiste finančne instrumente, ki se lahko neposredno razvrstijo v določen razred kreditnega tveganja, uporabiti zahtevo iz 35.M člena in ločeno razkriti bruto knjigovodsko vrednost finančnih instrumentov, za katere so se pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja merile na skupni podlagi.

 

Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju (36.(a) člen)

 

B9

35.K(a) in 36.(a) člen zahtevata razkritje zneska, ki najbolj natančno predstavlja največjo izpostavljenost podjetja kreditnemu tveganju. Za finančno sredstvo je to običajno bruto knjigovodska vrednost, in sicer brez:

(a) morebitnih zneskov, izravnanih v skladu z MRS 32, ter

(b) morebitnih izgub zaradi oslabitve, pripoznanih v skladu z MSRP 9.

 

B10

Dejavnosti, ki povzročajo kreditno tveganje in s tem povezano največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju, vključujejo med drugim:

(a) odobritev posojil strankam in polaganje depozitov pri drugih podjetjih. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju je v teh primerih knjigovodska vrednost zadevnih finančnih sredstev.

(b) sklepanje pogodb o izpeljanih finančnih instrumentih, npr. pogodb na tujo valuto, pogodb o zamenjavah obrestnih mer in pogodb o kreditnih izpeljanih finančnih instrumentih. Če se na podlagi tega izračunano finančno sredstvo meri po pošteni vrednosti, je največja izpostavljenost kreditnemu tveganju ob koncu poročevalskega obdobja enaka knjigovodski vrednosti.

(c) odobritev finančnih garancij. V tem primeru je največja izpostavljenost kreditnemu tveganju največji znesek, ki bi ga moralo podjetje plačati, če pride do zahteve po unovčitvi jamstva, ki je lahko znatno večji od zneska, pripoznanega kot obveznost.

(d) sklenitev obveze iz posojila, ki je nepreklicna v obdobju trajanja posojila, ali pa je preklicna samo v primeru bistvenih neugodnih sprememb. Če izdajatelj ne more poravnati obveze iz posojila v gotovini ali z drugim finančnim instrumentom, je največja kreditna izpostavljenost enaka polnemu znesku obveze. To je zato, ker obstaja negotovost, ali bo znesek morebitnega nečrpanega dela črpan v prihodnosti. Ta znesek je lahko znatno večji od zneska, ki je bil pripoznan kot obveznost.

 

Kvantitativna razkritja likvidnostnega tveganja (34.(a) ter 39.(a) in (b) člen)

 

B10A

V skladu s 34.(a) členom podjetje razkrije pregled kvantitativnih podatkov o svoji izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju na podlagi informacij, ki so znotraj podjetja posredovane ključnemu poslovodnemu osebju. Podjetje mora razkriti, kako so ti podatki določeni. Če bi denarni odtoki (ali odtoki drugih finančnih sredstev) iz teh podatkov lahko:

(a) nastopili bistveno prej, kot je navedeno v podatkih, ali

(b) bili za bistveno drugačne zneske, kot je navedeno v podatkih (npr. za izpeljani instrument, ki je vključen v podatkih na podlagi neto poravnave pobotanega zneska, vendar za katerega ima nasprotna stranka možnost zahtevati bruto poravnavo),

mora podjetje navesti to dejstvo in zagotoviti kvantitativne informacije, ki uporabnikom njegovih finančnih izkazov omogočajo ocenitev obsega tega tveganja, razen če je ta informacija vključena v analize pogodbenih rokov zapadlosti v plačilo, ki jih zahteva 39.(a) in (b) člen.

 

B11

Pri pripravi analiz zapadlosti v plačilo, zahtevanih v skladu z 39.(a) in (b) členom, podjetje po lastni presoji določi ustrezno število časovnih sklopov. Podjetje lahko na primer določi, da so ustrezni naslednji časovni sklopi:

(a) največ mesec dni,

(b) več kot en mesec in največ tri mesece,

(c) več kot tri mesece in največ eno leto, ter

(d) več kot eno leto in največ pet let.

 

B11A

V skladu z 39.(a) in (b) členom podjetje ne sme ločiti vstavljenih izpeljanih finančnih instrumentov od mešanih (sestavljenih) finančnih instrumentov. Za tak instrument mora podjetje uporabiti 39.(a) člen.

 

B11B

39.(b) člen zahteva, da podjetje razkrije kvantitativno analizo zapadlosti v plačilo za izpeljane finančne obveznosti, ki prikazuje preostale pogodbene zneske, zapadle v plačilo, če so pogodbeni zneski, zapadli v plačilo, bistveni za razumevanje časovnega okvira denarnih tokov. To velja na primer pri:

(a) zamenjavi obrestnih mer s preostalo dobo zapadlosti pet let pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem za finančna sredstva ali obveznost s spremenljivo obrestno mero.

(b) vseh obvezah iz posojil.

 

B11C

39.(a) in (b) člen zahteva, da podjetje razkrije analize zapadlosti v plačilo za finančne obveznosti, ki prikazujejo preostale pogodbene zneske, zapadle v plačilo, za nekatere finančne obveznosti. V tem razkritju:

(a) ko nasprotna stranka lahko izbira, kdaj je znesek plačan, je obveznost alocirana na najzgodnejše obdobje, v katerem se od podjetja lahko zahteva plačilo. Tako so na primer finančne obveznosti, ki jih podjetje mora na zahtevo plačati (npr. vloge na vpogled), vključene v prvi časovni sklop.

(b) ko je podjetje dolžno zagotoviti razpoložljivost zneskov v obrokih, se vsak obrok dodeli prvemu obdobju, v katerem se od podjetja lahko zahteva, da plača. Nesklenjena obveza iz posojil je na primer vključena v časovni sklop, ki vsebuje prvi datum, na katerega je lahko črpana.

(c) za izdane pogodbe o finančnem poroštvu je najvišji znesek poroštva alociran na najzgodnejše obdobje, v katerem se poroštvo lahko unovči.

 

B11D

Pogodbeni zneski, razkriti v analizah zapadlosti v plačilo v skladu z 39.(a) in (b) členom, so pogodbeni nediskontirani denarni tokovi, na primer:

(a) bruto obveznosti iz finančnega najema (pred odbitkom finančnih obremenitev),

Pogodbeni zneski, razkriti v analizah zapadlosti v plačilo v skladu z 39.(a) in (b) členom, so pogodbeni nediskontirani denarni tokovi, na primer:

(a) bruto obveznosti iz najema (pred odbitkom finančnih obremenitev);

(b) cene, določene v terminskih pogodbah za nakup finančnih sredstev za gotovino,

(c) neto zneski za plačilo zamenjav obrestnih mer s spremenljivim plačilom/fiksnim prejemom, za katere se izmenjajo neto denarni tokovi;

(d) pogodbeni zneski za izmenjavo v izpeljanem finančnem instrumentu (npr. valutna zamenjava), za katere se izmenjajo bruto denarni tokovi, ter

(e) bruto obveze iz posojil.

Taki nediskontirani denarni tokovi se razlikujejo od zneska, vključenega v izkazu finančnega položaja, ker je znesek v tem izkazu zasnovan na diskontiranih denarnih tokovih. Kadar plačljivi znesek ni fiksen, se razkriti znesek določi s sklicevanjem na pogoje, ki so veljali na koncu poročevalnega obdobja. Kadar se plačljivi znesek na primer spreminja glede na spremembe indeksa, lahko razkriti znesek temelji na ravni indeksa na koncu obdobja.

 

B11E

39.(c) člen zahteva, da podjetje opiše, kako obvladuje likvidnostno tveganje, vsebovano v postavkah, ki so v skladu z 39.(a) in (b) členom razkrite v kvantitativnih razkritjih. Podjetje mora razkriti analizo zapadlosti v plačilo finančnih sredstev, ki jih ima za obvladovanje likvidnostnega tveganja (npr. finančna sredstva, ki so pripravljena za prodajo ali se za njih pričakuje, da bodo ustvarjala denarne pritoke za poravnavo denarnih odtokov pri finančnih obveznostih), če so te informacije nujne za omogočanje uporabnikom računovodskih izkazov, da ovrednotijo naravo in obseg likvidnostnega tveganja.

 

B11F

Med druge dejavnike, ki jih podjetje lahko zagotovi v razkritju, zahtevanem v skladu z 39.(c) členom, med drugim spada, ali ima podjetje:

(a) dostop do posojil (npr. v okviu izdaje komercialnih papirjev) ali drugih kreditnih linij (npr. oblik pogojnega kredita), s katerimi lahko zadovolji likvidnostne potrebe;

(b) depozite pri centralnih bankah za zadovoljitev likvidnostnih potreb;

(c) izjemno raznolike vire financiranja;

(d) pomembne koncentracije likvidnostnega tveganja v svojih sredstvih ali virih financiranja;

(e) notranje kontrolne postopke in rezervne načrte za obvladovanje likvidnostnega tveganja;

(f) instrumente, ki vključujejo pogoje pospešenega odplačila (npr. ob slabšem ovrednotenju kreditne sposobnosti podjetja);

(g) instrumente, ki bi lahko zahtevali polog varščine (npr. poziv k doplačilu kritja za izpeljane finančne instrumente);

(h) instrumente, ki dovoljujejo podjetju, da se odloči med poravnavo finančnih obveznosti z izročitvijo denarja (ali drugega finančnega sredstva) ali z izročitvijo lastnih delnic; ali

(i) ima instrumente, ki so predmet splošnega dogovora o vzajemnem pobotanju.

 

B12 - B16

[črtano]

 

Tržno tveganje – analiza občutljivosti (40. in 41. člen)

 

B17

40.(a) člen zahteva analizo občutljivosti za vsako vrsto tržnega tveganja, kateremu mu je podjetje izpostavljeno. V skladu z B3. členom podjetje odloča o tem, kako združuje informacije za prikaz celotne slike brez kombiniranja informacij z različnimi značilnostmi v zvezi z izpostavljenostmi tveganju iz bistveno različnih ekonomskih okolij. Na primer:

(a) podjetje, ki trguje s finančnimi instrumenti, lahko te informacije razkrije ločeno za instrumente, namenjene za trgovanje, in instrumente, katerih namen ni trgovanje.

(b) podjetje naj ne bi združevalo svoje izpostavljenosti tržnim tveganjem na območjih hiperinflacije s svojo izpostavljenostjo enakim tržnim tveganjem na območjih z zelo nizko inflacijo.

Če je podjetje izpostavljeno samo eni vrsti tržnega tveganja v enem samem ekonomskem okolju, naj ne bi prikazovalo razčlenjenih informacij.

 

B18

40.(a) člen zahteva, da analiza občutljivosti prikaže učinke razumno mogočih sprememb na poslovni izid in lastniški kapital v zadevni spremenljivki tveganja (npr. obrestnih merah, prevladujočih na trgu, tečajih, cenah lastniškega kapitala ali cenah blaga). Za ta namen:

(a) se od podjetij ne zahteva, da določijo, kakšen bi bil poslovni izid v obravnavanem obdobju, če bile zadevne spremenljivke tveganja različne. Namesto tega podjetja razkrijejo učinke na poslovni izid in lastniški kapital ob koncu poročevalskega obdobja na podlagi predpostavke, da je prišlo do razumno mogočih sprememb zadevne spremenljivke tveganja ob koncu poročevalskega obdobja in da so bile te spremembe upoštevane v izpostavljenostih tveganju na ta datum. Če ima na primer obveznost s spremenljivo stopnjo na koncu leta, naj bi podjetje razkrilo učinke na poslovni izid (npr. odhodek za obresti) za tekoče leto, če so se obrestne mere spreminjale za razumno mogoče zneske.

(b) od podjetij se ne zahteva, da razkrijejo učinke na poslovni izid in lastniški kapital za vsako spremembo v okviru obsega razumno mogočih sprememb zadevne spremenljivke tveganja. Zadostuje razkritje učinkov sprememb na mejah razumno mogočega obsega sprememb.

 

B19

Pri določanju, kaj je razumno mogoča sprememba zadevne spremenljivke tveganja, naj podjetje upošteva:

(a) ekonomska okolja, v katerih posluje. Razumno mogoča sprememba naj ne vključuje malo verjetnih scenarijev, „najslabših možnih“ scenarijev ali „testov izjemnih situacij“. Poleg tega, če je stopnja sprememb osnovne spremenljivke tveganja stabilna, podjetju ni treba spreminjati izbrane razumno mogoče spremembe spremenljivke tveganja. Tako lahko na primer predpostavimo, da obrestne mere znašajo 5 odstotkov, pri čemer podjetje ugotovi, da razumno mogoče nihanje obrestnih mer znaša ± 50 osnovnih točk. Podjetje naj bi torej razkrilo učinke na poslovni izid in lastniški kapital, če bi se obrestne mere spremenile na 4,5 odstotka ali 5,5 odstotka. V naslednjem obdobju so se obrestne mere povečale na 5,5 odstotka. Podjetje še naprej meni, da lahko obrestne mere nihajo za ± 50 baznih točk (tj. da je stopnja sprememb osnovnih mer stabilna). Podjetje bi v tem primeru razkrilo učinke na poslovni izid in lastniški kapital, če bi se obrestne mere spremenile na 5 odstotkov ali 6 odstotkov. Od podjetja se ne bi zahtevalo, da svojo oceno, da lahko obrestne mere razumno mogoče nihajo za ± 50 osnovnih točk, spremeni, razen če obstajajo dokazi, da so obrestne mere postale znatno bolj nestanovitne.

(b) časovni okvir, ki ga uporablja za pripravo ocene. Analiza občutljivosti mora prikazati učinke, za katere se šteje, da so razumno mogoči v zadevnem obdobju, dokler podjetje naslednjič ne predstavi teh razkritij, kar je običajno naslednje letno obdobje poročanja.

 

B20

41. člen podjetju dopušča, da uporabi analizo občutljivosti, ki odraža medsebojne odvisnosti med spremenljivkami tveganja, kot je metodologija analiziranja tvegane vrednosti, če uporablja to analizo za obvladovanje svoje izpostavljenosti finančnim tveganjem. To velja tudi, če taka metodologija meri samo možnost izgube, ne meri pa možnosti dobička. Tako podjetje bi lahko zagotovilo skladnost z 41.(a) členom tako, da razkrije vrsto uporabljenega modela tvegane vrednosti (npr. ali se model opira na simulacije iz Monte Carla), pojasnitev, kako model deluje, in glavne predpostavke (npr. obdobje posesti in stopnjo zaupanja). Podjetja lahko razkrijejo tudi obdobje opazovanja in uteži, ki so se uporabljale za opazovanja v tem obdobju, pojasnitev, kako se v izračunih obravnavajo opcije, in katere nestanovitnosti in korelacije (ali simulacije verjetnostnih distribucij iz Monte Carla) so bile uporabljene.

 

B21

Podjetje mora zagotoviti analize občutljivosti za svoje celotno poslovanje, lahko pa tudi zagotovi različne vrste analize občutljivosti za različne skupine finančnih instrumentov.

 

Tveganje spremembe obrestne mere

 

B22

Tveganje spremembe obrestne mere izhaja iz obrestovanih finančnih instrumentov, pripoznanih v izkazu finančnega položaja (npr. pridobljeni ali izdani dolžniški instrumenti), ter iz nekaterih finančnih instrumentov, ki niso pripoznani v izkazu finančnega položaja (npr. nekatere obveze iz posojil).

 

Valutno tveganje

 

B23

Valutno tveganje (ali devizno tveganje) izhaja iz finančnih instrumentov, ki so denominirani v tuji valuti, tj. v valuti, ki ni funkcijska valuta, v kateri so merjeni. Za namen tega MSRP valutno tveganje ne izhaja iz finančnih instrumentov, ki so nedenarne postavke, ali iz finančnih instrumentov, ki so denominirani v funkcijski valuti.

 

B24

Analiza občutljivosti se razkrije za vsako valuto, do katere ima podjetje znatno izpostavljenost.

 

Tveganje spremembe drugih cen

 

B25

Tveganje spremembe drugih cen izhaja iz finančnih instrumentov zaradi sprememb, med drugim cen blaga ali cen lastniškega kapitala. Za zagotavljanje skladnosti s 40. členom, lahko podjetje razkrije učinke znižanja določenega borznega indeksa, cene blaga ali druge spremenljivke tveganja. Če na primer podjetje poda garancije za preostalo vrednost, ki so finančni instrumenti, podjetje razkrije povečanje ali zmanjšanje vrednosti sredstev, na katera se garancija nanaša.

 

B26

Dva primera finančnih instrumentov, ki povzročajo tveganje cene lastniškega kapitala, sta (a) delež lastniškega kapitala v drugem podjetju in (b) naložba v skrbniški sklad, ki ima na drugi strani naložbe v instrumente lastniškega kapitala. Drugi primeri vključujejo terminske pogodbe in opcije za nakup ali prodajo določenih količin instrumenta lastniškega kapitala ter zamenjave, ki so indeksirane na cene lastniškega kapitala. Na poštene vrednosti takih finančnih instrumentov vplivajo spremembe osnovnih instrumentov lastniškega kapitala.

 

B27

V skladu s 40.(a) členom se občutljivost poslovnega izida (ki na primer izhaja iz instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida) razkrije ločeno od občutljivosti drugega vseobsegajočega donosa (ki na primer izhaja iz naložb v kapitalske instrumente, pri katerih se spremembe poštene vrednosti predstavijo v drugem vseobsegajočem donosu).

 

B28

Finančni instrumenti, ki jih podjetje razvrsti kot instrumente lastniškega kapitala, se ne merijo ponovno. Tveganje cene lastniškega kapitala teh instrumentov ne vpliva niti na poslovni izid niti na lastniški kapital. V skladu s tem ni zahtevana analiza občutljivosti.

 

ODPRAVA PRIPOZNANJA (42.C–42.H ČLEN)

 

Nadaljnja udeležba (42.C člen)

 

B29

Ocena nadaljnje udeležbe v prenesenem finančnem sredstvu za namene zahtev po razkritju iz 42.E–42.H člena se izvede na ravni poročajočega podjetja. Če na primer odvisno podjetje na nepovezano tretjo stranko prenese finančno sredstvo, v katerem ima obvladujoče podjetje nadaljnjo udeležbo, odvisno podjetje udeležbe obvladujočega podjetja ne vključi v oceno, ali ima nadaljnjo udeležbo v prenesenem sredstvu, v svojih samostojnih računovodskih izkazih (tj. če je odvisno podjetje poročajoče podjetje). Vendar obvladujoče podjetje vključi svojo nadaljnjo udeležbo (ali udeležbo drugega člana skupine) v finančnem sredstvu, ki ga je preneslo njegovo odvisno podjetje, pri določanju, ali ima nadaljnjo udeležbo v prenesenem sredstvu, v svojih konsolidiranih računovodskih izkazih (tj. če je poročajoče podjetje skupina).

 

B30

Podjetje nima nadaljnje udeležbe v prenesenem finančnem sredstvu, če kot dela prenosa ne zadrži nobene pogodbene pravice ali obveznosti iz prenesenega finančnega sredstva in ne pridobi nobene nove pogodbene pravice ali obveznosti v zvezi s prenesenim finančnim sredstvom. Podjetje nima nadaljnje udeležbe v prenesenem finančnem sredstvu, če nima deleža v prihodnji uspešnosti prenesenega finančnega sredstva in v nobenih okoliščinah nima odgovornosti za plačila v zvezi s prenesenim finančnim sredstvom v prihodnosti. Izraz „plačilo“ v tem kontekstu ne vključuje denarnih tokov prenesenega finančnega sredstva, ki jih podjetje zbere in jih je obvezano izplačati prevzemniku.

 

B30A

Ko podjetje prenese finančno sredstvo, lahko zadrži pravico do upravljanja s finančnim sredstvom v zameno za plačilo provizije, ki je na primer vključena v pogodbo o upravljanju. Podjetje oceni pogodbo o upravljanju v skladu z navodili iz 42.C in B30. člena za odločitev o tem, ali ima podjetje zaradi pogodbe o upravljanju nadaljnjo udeležbo za namene zahtev po razkritju. Upravljavec bo na primer imel nadaljnjo udeležbo v prenesenem finančnem sredstvu za namene zahtev po razkritju, če je višina provizije za upravljanje odvisna od zneska ali časovnega razporeda denarnih tokov, prejetih iz prenesenega finančnega sredstva. Podobno bo upravljavec imel nadaljnjo udeležbo za namene zahtev po razkritju, če vnaprej določena provizija ne bi bila v celoti plačana zaradi neuspešnosti prenesenega finančnega sredstva. V teh primerih ima upravljavec delež v prihodnji uspešnosti prenesenega finančnega sredstva. Ta ocena ni odvisna od tega, ali se pričakuje, da bo prejeta provizija ustrezno nadomestilo podjetju za upravljanje.

 

B31

Nadaljnja udeležba v prenesenem finančnem sredstvu je lahko posledica pogodbenih določb iz pogodbe o prenosu ali ločene pogodbe s prevzemnikom ali tretjo stranko, ki je vključena v zvezi s prenosom.

 

Prenesena finančna sredstva, za katera pripoznanje ni bilo v celoti odpravljeno

 

B32

V skladu z 42.D členom se razkritja zahtevajo, če del prenesenih finančnih sredstev ali vsa ta sredstva niso upravičena do odprave pripoznanja. Ta razkritja se zahtevajo na vsak datum poročanja, na katerega podjetje še naprej pripoznava prenesena finančna sredstva, ne glede na to, kdaj so bili prenosi izvedeni.

 

Vrste nadaljnje udeležbe (42.E–42.H člen)

 

B33

V skladu z 42.E–42.H členom se zahtevajo kvalitativna in kvantitativna razkritja za vsako vrsto nadaljnje udeležbe v finančnih sredstvih, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno. Podjetje mora združiti svojo nadaljnjo udeležbo v vrste, ki predstavljajo izpostavljenost podjetja tveganju. Podjetje lahko na primer združi svojo nadaljnjo udeležbo glede na vrsto finančnega instrumenta (npr. jamstva ali nakupne opcije) ali vrsto prenosa (npr. odkup terjatev, listinjenje in posojanje vrednostnih papirjev).

 

Analiza zapadlosti nediskontiranih denarnih odtokov za ponovni odkup prenesenih sredstev (42.E(e) člen)

 

B34

V skladu z 42.E(e) členom se od podjetja zahteva, da razkrije analizo zapadlosti nediskontiranih denarnih odtokov za ponovni odkup finančnih sredstev, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, ali drugih zneskov, ki se v zvezi s sredstvi, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, plačajo prevzemniku, s prikazom preostalih pogodbenih zapadlosti v zvezi z nadaljnjo udeležbo podjetja. Ta analiza loči denarne tokove, ki jih je treba plačati (npr. terminske pogodbe), denarne tokove, za katere se lahko od podjetja zahteva, da jih plača (npr. pisne prodajne opcije), in denarne tokove, za katere lahko podjetje izbere, da jih bo plačalo (npr. kupljene nakupne opcije).

 

B35

Podjetje mora pri pripravljanju analize zapadlosti iz 42.E(e) člena po lastni presoji določiti ustrezno število časovnih sklopov. Podjetje lahko na primer določi, da so ustrezni naslednji časovni sklopi zapadlosti:

(a) največ mesec dni;

(b) več kot en mesec in največ tri mesece;

(c) več kot tri mesece in največ šest mesecev;

(d) več kot šest mesecev in največ eno leto;

(e) več kot eno leto in največ tri leta;

(f) več kot tri leta in največ pet let; in

(g) več kot pet let.

 

B36

Če je na voljo več različnih zapadlosti, se denarni tokovi vključijo na podlagi prvega datuma, na katerega se lahko od podjetja zahteva, da plača, ali mu je dovoljeno, da plača.

 

Kvalitativne informacije (42.E(f) člen)

 

B37

Kvalitativne informacije iz 42E.(f) člena vključujejo opis finančnih sredstev, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, ter naravo in namen nadaljnje udeležbe, zadržane po prenosu teh sredstev. Vsebujejo tudi opis tveganj, katerim je izpostavljeno podjetje, vključno z:

(a) opisom, kako podjetje obvladuje tveganje, ki izhaja iz njegove nadaljnje udeležbe v finančnih sredstvih, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno;

(b) pojasnilom, ali se od podjetja zahteva, da krije izgube pred drugimi strankami, ter razvrščanjem in zneski izgub, ki jih krijejo stranke, katerih delež v sredstvu je manjši od deleža podjetja (tj. njegove nadaljnje udeležbe v sredstvu);

(c) opis kakršnih koli sprožil, povezanih z obveznostmi zagotovitve finančne podpore ali ponovnega nakupa prenesenega finančnega sredstva.

 

Dobiček ali izguba pri odpravi pripoznanja (42.G(a) člen)

 

B38

V skladu z 42.G(a) členom se od podjetja zahteva, da razkrije dobiček ali izgubo pri odpravi pripoznanja v zvezi s finančnimi sredstvi, v katerih ima podjetje nadaljnjo udeležbo. Podjetje mora razkriti, če je pri odpravi pripoznanja nastal dobiček ali izguba, ker so bile poštene vrednosti sestavin prej pripoznanega sredstva (tj. deleža v sredstvu, za katerega je bilo pripoznanje odpravljeno, in deleža, ki ga zadrži podjetje) drugačne od poštene vrednosti prej pripoznanega sredstva kot celote. V tem primeru mora podjetje razkriti tudi, ali so meritve poštene vrednosti vključevale velike vložke, ki niso temeljili na opazovanih tržnih podatkih, v skladu s 27.A členom.

 

Dodatne informacije (42.H člen)

 

B39

Razkritja iz 42.D–42.G člena morda niso zadostna za izpolnjevanje ciljev v zvezi z razkritjem iz 42.B člena. V tem primeru mora podjetje razkriti, ali so potrebne dodatne informacije za izpolnjevanje ciljev v zvezi z razkritjem. Podjetje se mora glede na okoliščine odločiti, koliko dodatnih informacij mora zagotoviti za izpolnjevanje potreb uporabnikov informacij in kolikšen poudarek mora nameniti različnim vidikom dodatnih informacij. Vzpostaviti je treba ravnovesje med obremenitvijo računovodskih izkazov s preveč podrobnimi podatki, ki kot taki ne pomagajo uporabnikom računovodskih izkazov, in prikrivanjem informacij zaradi preobsežnega združevanja.

 

Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti

 

(13.A–13.F člen)

 

Področje uporabe (13.A člen)

 

B40

Razkritja v 13.B–13.E členu so potrebna za vse pripoznane finančne instrumente, ki se pobotajo v skladu z 42. členom MRS 32. Finančni instrumenti poleg tega spadajo v področje uporabe zahtev po razkritju v 13.B–13.E členu, če so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ki pokriva podobne finančne instrumente in transakcije, ne glede na to, ali se finančni instrumenti pobotajo v skladu z 42. členom MRS 32.

 

B41

Podobni sporazumi, navedeni v 13.A členu in B40. členu, vključujejo klirinške pogodbe za izpeljane finančne instrumente, globalne okvirne pogodbe o ponovnem odkupu, globalne okvirne pogodbe o posojilu vrednostnih papirjev ter katere koli povezane pravice do finančnega zavarovanja. Podobni finančni instrumenti in transakcije, navedeni v B40. členu, vključujejo izpeljane finančne instrumente, pogodbe o začasni prodaji/začasnem odkupu, izposojanje vrednostnih papirjev in pogodbe o posojilu vrednostnih papirjev. Primeri finančnih instrumentov, ki ne spadajo v področje uporabe 13.A člena, so posojila in vloge strank v isti instituciji (razen, če se pobotajo v izkazu finančnega položaja) ter finančni instrumenti, ki so izključno predmet pogodbe o zavarovanju.

 

Razkrivanje kvantitativnih informacij za pripoznana finančna sredstva in pripoznane finančne obveznosti, ki spadajo v področje uporabe 13.A člena (13.C člen)

 

B42

Finančni instrumenti, razkriti v skladu s 13.C členom, so lahko predmet različnih zahtev po merjenju (na primer, obveznost, povezana s pogodbo o ponovnem odkupu se lahko meri po odplačni vrednosti, medtem ko se izpeljan finančni instrument meri po pošteni vrednosti). Podjetje instrumente vključi po njihovi pripoznani vrednosti in opiše katere koli razlike v merjenju v povezanih razkritjih.

 

Razkrivanje kosmatih zneskov pripoznanih finančnih sredstev in pripoznanih finančnih obveznosti, ki spadajo v področje uporabe 13.A člena (13.C(a) člen)

 

B43

Zneski, ki jih zahteva 13.C(a) člen, se nanašajo na pripoznane finančne instrumente, ki so pobotani v skladu z 42. členom MRS 32. Zneski, ki jih zahteva 13.C(a) člen, se nanašajo tudi na pripoznane finančne instrumente, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ne glede na to, ali izpolnjujejo kriterije za pobotanje. Razkritja, ki jih zahteva 13.C(a) člen, pa se ne nanašajo na katere koli zneske, pripoznane kot posledica pogodb o zavarovanju, ki ne izpolnjujejo kriterijev za pobotanje iz 42. člena MRS 32. Namesto tega se morajo takšni zneski razkriti v skladu s 13.C(d) členom.

 

Razkrivanje zneskov, ki se pobotajo v skladu s kriteriji iz 42. člena MRS 32 (13.C(b) člen)

 

B44

13.C(b) člen zahteva, da podjetja razkrijejo zneske, pobotane v skladu s kriteriji 42. člena MRS 32, ko določajo čiste zneske, predstavljene v izkazu finančnega položaja. Zneski pripoznanih finančnih sredstev kot tudi pripoznanih finančnih obveznosti, ki so pobotani v skladu z istim dogovorom, se razkrijejo v razkritjih za finančna sredstva in v razkritjih za finančne obveznosti. Vendar so razkriti zneski (na primer v tabeli) omejeni na zneske, ki so predmet pobota. Na primer, podjetje ima morda pripoznano izpeljano sredstvo in pripoznano izpeljano obveznost, ki izpolnjujeta kriterije za pobotanje iz 42. člena MRS 32. Če je kosmati znesek izpeljanega sredstva večji od kosmatega zneska izpeljane obveznosti, bo tabela z razkritji finančnih sredstev vsebovala celoten znesek izpeljanega sredstva (v skladu s 13.C(a) členom) in celoten znesek izpeljane obveznosti (v skladu s 13.C(b) členom). Vendar, medtem ko bo tabela z razkritji finančnih obveznosti vsebovala celoten znesek izpeljane obveznosti (v skladu s 13.C(a) členom), bo vsebovala samo znesek izpeljanega sredstva (v skladu s 13.C(b) členom), ki je enak znesku izpeljane obveznosti.

 

Razkrivanje čistih zneskov, ki so predstavljeni v izkazu finančnega položaja (13.C(c) člen)

 

B45

Če ima podjetje instrumente, ki ustrezajo področju uporabe teh razkritij (kot je določeno v 13.A členu), vendar ne izpolnjujejo kriterijev za pobotanje iz 42. člena MRS 32, bi bili zneski, katerih razkritje zahteva 13.C(c) člen, enaki zneskom, katerih razkritje zahteva 13.C(a) člen.

 

B46

Zneski, katerih razkritje zahteva 13.C(c) člen, morajo biti usklajeni z zneski v posameznih vrstičnih postavkah, predstavljenimi v izkazu finančnega položaja. Na primer, če podjetje ugotovi, da združevanje ali razdruževanje zneskov v posameznih vrstičnih postavkah računovodskega izkaza zagotavlja bolj relevantne informacije, mora združene ali razdružene zneske, razkrite v 13.C(c) členu, uskladiti z zneski v posameznih vrstičnih postavkah, predstavljenimi v izkazu finančnega položaja.

 

Razkrivanje zneskov, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ki sicer niso vključeni v 13.C(b) člen (13.C(d) člen)

 

B47

13.C(d) člen zahteva, da podjetja razkrijejo zneske, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ki sicer niso vključeni v 13.C(b) člen. 13.C(d)(i) člen se nanaša na zneske, povezane s pripoznanimi finančnimi instrumenti, ki ne izpolnjujejo nekaterih ali vseh kriterijev za pobotanje v 42. členu MRS 32 (na primer trenutne pravice do pobota, ki ne izpolnjujejo kriterijev v 42.(b) členu MRS 32, ali pogojne pravice do pobota, ki jih je mogoče uveljaviti in izvršiti samo v primeru neplačila ali v samo primeru insolventnosti ali stečaja katere od nasprotnih strank).

 

B48

13.C(d)(ii) člen se nanaša na zneske, povezane s finančnim zavarovanjem, vključno z zavarovanjem z denarnimi sredstvi, tako prejetim kot zastavljenim. Podjetje razkrije pošteno vrednost tistih finančnih instrumentov, ki so bili zastavljeni ali prejeti kot zavarovanje. Zneski, razkriti v skladu s 13.C(d)(ii) členom, se morajo nanašati na dejansko prejeto ali zastavljeno zavarovanje in ne na katere koli izhajajoče obveznosti ali terjatve, pripoznane za vračilo prejetega ali ponovni prejem zastavljenega zavarovanja.

 

Omejitve glede zneskov, razkritih v 13.C(d) členu (13.D člen)

 

B49

Pri razkrivanju zneskov v skladu s 13.C(d) členom mora podjetje upoštevati učinke prekomernega zavarovanja s finančnim instrumentom. To stori tako, da najprej odšteje zneske, razkrite v skladu s 13.C(d)(i) členom, od zneska, razkritega v skladu s 13.C(c) členom. Podjetje nato omeji zneske, razkrite v skladu s 13.C(d)(ii) členom na preostali znesek v 13.C(c) členu za zadevni finančni instrument. Vendar, če se pravice do zavarovanja lahko uveljavijo za vse finančne instrumente, se takšne pravice lahko vključijo v razkritje v skladu s 13.D členom.

 

Opis pravic do pobota, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma (13.E člen)

 

B50

Podjetje opiše vrste pravic do pobota in podobne dogovore, razkrite v skladu s 13.C(d) členom, vključno z naravo takšnih pravic. Na primer, podjetje opiše svoje pogojne pravice. Za instrumente, ki so predmet pravic do pobota, ki niso pogojene s prihodnjim dogodkom, vendar pa ne izpolnjujejo kriterija iz 42. člena MRS 32, podjetje opiše razlog(e), zakaj kriteriji niso izpolnjeni. Za katero koli prejeto ali zastavljeno finančno zavarovanje podjetje opiše pogoje pogodbe o zavarovanju (na primer, kadar je zavarovanje omejeno).

 

Razkrivanje glede na vrsto finančnega instrumenta ali glede na nasprotno stranko

 

B51

Kvantitativna razkritja, ki jih zahteva 13.C(a)–(e) člen, se lahko razdelijo v skupine glede na vrsto finančnega instrumenta ali transakcije (na primer izpeljani finančni instrumenti, pogodbe o začasni prodaji/začasnem odkupu ali pogodbe o izposojanju in pogodbe o posojanju vrednostnih papirjev).

 

B52

Druga možnost je, da podjetje kvantitativna razkritja, ki jih zahteva 13.C(a)–(c) člen, razdeli v skupine glede na vrsto finančnega instrumenta, kvantitativna razkritja, ki jih zahteva 13.C(c)–(e) člen, pa glede na nasprotno stranko. Če podjetje pripravi zahtevane informacije glede na nasprotno stranko, mu nasprotnih strank ni potrebno identificirati z imenom. Vendar pa mora oznaka nasprotnih strank (nasprotna stranka A, nasprotna stranka B, nasprotna stranka C itd.) ostati enaka v vsakem predstavljenem letu, tako da se ohrani primerljivost. Upoštevajo se kvalitativna razkritja, tako da se lahko podajo nadaljnje informacije o vrstah nasprotnih strank. Kadar razkritje zneskov v skladu s 13.C(c)–(e) členom zagotovi nasprotna stranka, se zneski, ki so posamično pomembni glede na celoten znesek nasprotne stranke, razkrijejo ločeno, preostali posamično nepomembni zneski nasprotne stranke pa se združijo v eno vrstično postavko.

 

Drugo

 

B53

Specifična razkritja, ki jih zahtevajo 13.C–13.E člen, predstavljajo minimalne zahteve. Da bi bil dosežen cilj iz 13.B člena, jih bo morda podjetje moralo dopolniti z dodatnimi (kvalitativnimi) razkritji, odvisno od pogojev izvršljivih okvirnih pogodb o pobotu ali podobnih sporazumov, vključno z naravo pravic do pobota, in njihovega vpliva na finančni položaj podjetja.